Ker sanjano vsi, spletno stran pripravlja in ureja Regina Hrastnik.

Priloga Ona, 23. maja 2006

V središču: Skrivnostna moč sanj

Napisala: Klavdija Miko

»Zgodovina raziskovanja sanj je pestra. Z njimi se je veliko ukvarjal Sigmund Freud, ki je menil, da omogočajo izpolnitev podzavestnih želja in temeljijo zgolj na globoki želji po vrnitvi v otroštvo ali na sponah seksualne zavrtosti. Carl jung se z njegovimi idejami ni strinjal. Trdil je, da so sporočila našega notranjega jaza, izražena z arhetipi, ki obstajajo v kolektivnem nezavednem vsakega človeka,« pove razlagalka sanj Regina Hrastnik. »Zdaj vemo, da so ena pomembnejših življenjskih potreb – nekaj neprespanih noči in utrpeli bi hude duševne motnje. So nekakšen obrambni mehanizem, ki skrbi za psihično ravnotežje, varuje pred stresom in tesnobo, njegovi glavni nalogi pa sta čiščenje centralnega živčnega sistema in pomoč pri premagovanju dogodkov ali nakopičenih čustvenih težav tekočega dne.«

(NE)RAZISKANI SVET SANJ

Glavna težava pri raziskovanju sanje je, da strokovnjaki ne morejo videti, o čem se posamezniku sanja, zato so se prisiljeni zanašati na opise, ki so navadno selektivni. Pač pa je vzorec spanja, ki se ciklično ponavlja, skupen vsem. »Ločimo pet faz. Prve štiri so pasivno spanje, peta pa je faza aktivnega spanja, REM (rapid eye movement). Tedaj so najaktivnejši nevroni v možganskem deblu. Ločimo nevrone REM on in REM off, ki morajo biti pravilno vključeni in izključeni, da je faza REM normalna. Če je delovanje nevronov moteno, se pojavijo motnje spanja. Najpogostejša je denimo RBD (REM behaviour disorder). Običajno imamo med REM izključeno motorično aktivnost, kar pomeni, da ne moremo premikati udov, bolniki z motnjo RBD pa imajo v fazi REM izraženo motorično aktivnost, denimo če se jim sanja, da lovijo ribe, to tudi poskušajo narediti,« pove asist. Dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., iz Inštituta za klinično nevrofiziologijo. Sanje so v 80 odstotkih vezane na REM-stanje spanja v drugem delu noči, vendar pojava bržkone nastajata v različnih možganskih centrih.

ŠIFRIRANO SPOROČILO PODZAVESTI

Ko spimo, naši možgani nikoli niso neaktivni, hkrati pa nimajo podatkov o tem, kaj se dogaja v okolju. Stalno si postavljajo vprašanja, ki jih naša čutila ne morejo niti potrditi niti zavreči, in odgovori nanje so rezultat naključnega šuma v živčni aktivnosti. »Čutila ne podajajo informacij, zato so lahko vprašanja in odgovori popolnoma nemogoči, zgodba, ki jo ustvarjajo, se neverjetno in bliskovito spreminja ali razpleta. Ker je ne usmerjajo zunanji dejavniki, ampak je odvisna od naših vprašanj, se največkrat vrti okoli tematik, ki so v zadnjem času pustile na nas velik vtis in tudi sicer zaposlujejo naše misli. Lahko se nanašajo na težave, s katerimi se srečujemo v življenju, na dogodke, ki nas obremenjujejo ali razveseljujejo, na želje in upe, ki govorijo o nas, ali na strahove, zaradi katerih stežka zaspimo«, je na spletni strani Sinapse, slovenskeg adruštva za nevroznanost, zapisal asist. dr. Grega Repovš, dipl. psih., iz filozofske fakultete. Gre torej za sporočilnost simbolov, sanje pa so potemtakem jezik naše podzavesti, ki prek simbolov komunicira z nami. Ali na kratko – sanje prikazujejo zunanji svet z vidika naše osebnosti.

SANJA SE TUDI TISTIM, KI TRDIJO, DA SE JIM NE

Dejstvo je,  da v eni noči premeljemo kar nekaj sanjskih vsebin in presanjamo petino spanja, sposobnost pomnenja pa se razlikuje med posamezniki in se spreminja tudi s časom. Včasih se jih spomnimo vsako jutro, drugič se nam zdi, da se nam že mesece ne bi sanjalo. »Vsem ljudem se; sanje so pojav, ki ni odvzet nikomur. Najpogosteje se jih spomnimo po takojšnjem prebujanju iz faze REM zjutraj. Posamezniki res včasih trdijo, da se jim nikoli ne sanja ali se sanj spomnijo občasno, vendar znanstveni dokazi kažejo, da jih v resnici pozabijo v trenutku, ko se zbudijo. Zato ne moremo govoriti o pomanjkanju sanj, ampak o slabem spominu ljudi, ki jim ne namenjajo pozornosti, o perfekcionistih, ki z mislimi drvijo, ko odprejo oči, že pred spanjem v glavi uredijo vse probleme ali pa preprosto nimajo nobene domišljije. Tudi če smo dlje psihično pretirano obremenjeni, se nam lahko sanja celo več in intenzivneje kot sicer, vendar vsebino zaradi teh vzrokov ali preutrujenosti še toliko hitreje pozabimo. Včasih se nam zato res zdi, da se nam že dlje sploh ni sanjalo,« razmišlja Regina Hrastnik.

PREVLADUJEJO SEKSUALNE VSEBINE?

Neverjetno je dejstvo, da smo ljudje različni in ima vsak svoje izkušnje, možgani so sposobni generirati neskončno število slik in informacij, pa vendar poznamo podobne sanjske simbole, denimo rojstvo, smrt, mladost, starost, strah, pogum, ugodje, bolečino, spolnost, potovanje, naravne in druge nesreče, hrano, pijačo, živali in rastline. Katere so najpogostejše vsebine? »Sanjski motivi so povezani s preteklimi, bližnjimi in trenutno aktualnimi dogoddki. V glavnem gre za osebna vprašanja iz vsakdanjega življenja, ki pomenijo izpolnitev želja, sanje pa govorijo o naših težavah in strahovih, fizičnem počutju, čustvenem in duhovnem razvoju. Značilne sanje so letenje, kače in druge živali, uspešno in neuspešno bežanje, prijetna ali neprijetna vožnja, znano, neznano okolje, nenavadne stavbe, množice znanih ali neznanih ljudi, voda, smrt, utapljanje, spolnost, umazanost,« razkriva Regina Hrastnik. Še to: raziskovalci so ugotovili, da je le deset odstotkov vsebine erotične, vendar se nekaterim moškim in ženskam sanja tako živo, da v spanju doživijo orgazem.

INTELEKTUALCI SO USTVARJALNEJŠI

Raziskovalec Bernd Saletu je o ženskih in moških sanjah pred kratkim v intervjuju za News povedal, da se ženskam sanja bolj o čustvenih stvareh, denimo o družini, njihove sanje pa so pogosto modre. Pri moških je spolnost simbolizirana v mnogo sanjah, prav tako boj na delovnem mestu. Pri njih prevladuje zelena. Regina Hrastnik o domači praksi: »Na moj naslov se pogosto oglašajo ženske, tudi analize kažejo, da se jim več sanja in drugače. Od posameznika je odvisno, kako doživlja psihične stiske in kako se bo nanje odzval, vendar so ženske po naravi pripravljene nameniti več pozornosti družini, odnosom, duševnemu zdravju, razumevanju sebe in okolice, zato pogosteje iščejo možnosti, kako bi poskušale vplivati na svoje življenje in ga izboljšati. Ne samo, da so njihove sanje drugačne s psihološkega vidika, tudi sicer se ženske pred spanjem bolj obremenjujejo kot moški in imajo več težav z nespečnostjo. Razlike so tudi sociološke – intelektualcem se sanja več kot fizičnim delavcem, utrujeni ljudje so med spanjem manj ustvarjalni.«

SI MORAMO ZARADI SANJ BELITI GLAVO?

Čeprav so individualne lastnosti, nezavedne misli in življenjske izkušnje podlaga za sanje, ki nikomur niso enake, imamo vendarle občutek, da negativna čustva prevladujejo nad pozitivnimi, da so nasilne vsebine pogostejše od prijaznh. Kako naj razumemo moreče in ponavljajoče se sanje? »Razkrivajo nam, kaj delamo narobe, kako se znajdemo, v čem smo nemočni ali prenagljeni, da bi nekaj izboljšali. Če dogodka ali doživete travme iz preteklosti nismo pravočasno predelali, je to za živčni sistem obremenitev, zato se sanje pogosto ponavljajo leta in leta ali vsaj tako dolgo, dokler težav ne rešimo. Dobro je razmisliti, kaj se nam je dogajalo v dneh pred sanjami, in potegniti vzporednico s podobnimi dogodki, občutki in odnosi, čeprav se bomo morali ob tem spoprijeti s kakšnim neprijetnim dejstvom o sebi. Značilnost mor je neprijetno vzdušje, strašljivo, zlovešče in neskladno prizorišče, ki ga spremlja občutek panike, strahu in zaskrbljenosti. Čustva in simptomi so precej podobni dejavnikom, ki nas spremljajo v vsakdanjiku, ko se na katerem od življenjskih področij zalomi. Če smo ponavljajoče se sanje ali manj izrazita opozorila spregledali, jih zdaj ne bomo več. Naloga morečih sanj je, da nas prebudijo in da spoznamo, da je res nekaj narobe,« pove Regina Hrastnik

VODNIK PO PSIHODŽUNGLI

Ko se s sanjami seznanjamo, je skoraj tako, kot bi držali v rokah roman, ki pripoveduje o nas. Nam njihovo razumevanje lahko spremeni življenje? »Za učenje jezika svojih sanj potrebujemo malo volje in želje, da se ga naučimo. Če znamo še brati med vrsticami in dovolj realno pogledati na svoje življenje, se lahko dokopljemo do zanimivih spoznanj. Ne le, da se veliko naučimo o svojih psihičnih vzgibih, ampak se tudi lažje poglobimo vase in povsem drugače spoznamo svojo osebnost ter celo del prikrite osebnosti,« pove Regina Hrastnik. »Sanje tudi zelo natančno sporočajo, kako izboljšati svoje življenje na osebnem in poklicnem področju, kako se manj boleče spopasti z morebitnimi težavami, ki jih zavestno odmikamo, ker ne vemo, kako bi se jih sploh lotili, kaj šele rešili. Bolj ko sanje spremljamo in bolj ko razumemo njihov jezik, lažje si odgovorimo na nerešena vprašanja iz preteklosti, vplivamo na svoje življenje v sedanjosti, tako pa lažje razumemo sebe in svoje ravnanje ter odstranimo ovire, ki nam zakrivajo pogled v srečnejšo prihodnost. To pomeni, da niso povezane samo z našo preteklostjo in sedanjostjo, ampak tudi s prihodnostjo.«

SANJSKE ZGODBE ZNANIH SLOVENK

Zdaj pa od teorije k praksi. Preberite sanjske zgodbe treh znanih Slovenk in njihovo analizo Regine Hrastnik.

BARBRA DRNAČ:  VEČKRAT SE SREČAVA Z MAMO

ŽIVA VADNOV: KRAJI SE POMEŠAJO

AJŠA ŠUNJIČ: OKOLI MENE JE VELIKO ZELENE IN MODRE

Na spletni strani http://www.sepet-sanj.com