Pred nami je še zadnji aspekt človeka, ki se ga bomo lotili, aspekt čiste zavestne (atme) volje. Deluje na sedmem, najvišjem nivoju psihe in kraljuje vsem ostalim aspektom, bodisi živatme, bodisi osebnosti. Prestavlja prvi vidik osnovnega namena, volje v živatmi. Kot abstraktni um zaradi svojega predstavljanja tretjega vidika najbolje usposobljen za povezovanje živatme z osebnostjo tako je atma s svojim predstavljanjem prvega vidika najbolje usposobljena za povezovanje živatme s porušo. Slednja kot vemo predstvalaja prvi vidik v celotni konstituciji človeka. Razvoj atme v človeku torej pomeni tudi začetek zavestnega povezovanja med porušo in živatmo in začetek manifestacije poruše v človekovem življenju. Še pri buddhiju smo ugotovili nezmožnost neposredne besedne predstavitve njegove kvalitete zavesti, še težje je z besedami predstaviti atmični nivo zavesti. Vseeno bomo poskusili. Če bi manasično zavest označili kot mišljenje, premišljevanje, buddhično zavest kot intuitivno vedenje in zavedanje enosti življenja, bi lahko dokaj megleno označili atmično zavest kot sintetično namensko identifikacijo ali kot bistvovanje. No vse te besede, ki se jih da dojeti šele s pomočjo abstraktnega uma, so le oddaljeni simboli žive, preproste, neizmerno globoke in prodorne atmične zavesti. Tudi abstraktni um more dojeti atmično zavest le v toliki meri, kot je naša emocionalna narava (kama) sposobna dojeti buddhično univerzalno ljubezen. Kakor je buddhi v živatmi paralela kami (oba predstavljata drugi vidik v ustreznih principih človeka), je atma paralela konkretnemu manasu. Atma je tista osnovna človekova volja delujojoča v ozadju človekovega neposrednjega doživljanja, ki omogča to doživljanje. Ker konec koncev sloni prav vsako doživljanje človeka na energiji atmične volje, lahko povlečemo paralelo med tem in zaslonom konkretnega manasa. Tudi slednji je na nivoju osebnosti šele omogočil konkretizacijo in organizacijo različnih vtisov in občutkov. Seveda pa pri atmi ni več govora o prostorski iluziji. Funkcija spomina ustreza v atmi identifikacijo s tistim, kar JE (produkt preteklosti). Funkciji anticipacije, identifikacija s tistim, kar naj bi bilo, torej identifikacija z namenom planetarne evolucije. Hkrati gre za  substilne in nerazložljive procese, ki omogočajo atmično prebujenje človeku – mojstru modrosti, da predvidi sintetični učinek delovanja nekaterih planetarnih in kozmičnih vplivov na različne skupine bitij in svetove. Funkciji preurejanja podatkov ustreza v atmi sposobnost transformacije različnih planetarnih in kozmičnih vplivov, ki izvirajo marsikdaj iz višjih nivojev, kot je atma, v buddhične in a.manasične impulze. Tudi pri atmi najdemo sintezo in analizo, vendar je slednja povsem podrejena prvi. Sinteza omogoča nastanek osredotočene in z enim živlejnjem identificirane točke zavesti, ki je hkrati organizacjski center. To je torej paralela jazu. Tudi na atmičnem nivoju obstaja organizacijska dejavnost, ki je bolj podobna manipulaciji z najrazličnejšimi energijami. Ne pozabimo, da je prav na atmičnem nivoju izvor energij, ki omogočajo obstoj in razvoj sveta. Ker se svet razvija po nekih vzorcih, je jasno, da lahko srečamo nekaj vzorcem podobnega tudi na atmičnem nivoju.

Mojster modrosti (šele mojster ima do kraja prebujeno atmično zavest), ni več žrtev ne prostora, ne časa, ne osebnosti. Zaradi identifikacije z enim življenjem je vedno v središču vsega, je kralj, ki ukazuje različnim energijam, živi v večni sedanjosti. V identifikaciji z enim življenjem ni ničesar statičnega, oprijemljivega, temveč celo abstraktnemu manasu nerazumljiva dinamika, polna navdihujoče moči. Ta moč daje atmični zavesti pečat volje »božjega meča«, ki vedno izvršuje nek namen. V središču zanimanja buddhija so odnosi, v središču zanimanja atme pa samouresničevanje enega življenja. Odnosi namreč vedno zahtevajo neko dvojnost (ta je na buddhi-čnem nivoju še prisotna na subtilen način), medtem ko je atmična zavest onkraj dvojnosti. Atma je izvor človekove identifikacije z obliko in hkrati izvor človekove končne osvoboditve od oblike. Je alfa in omega manifestiranega človeka. Je sonce, katerega žarki so buddhi in površine, ki jih osvetljujejo ti žarki so manas. Ko se prebudi atma v človeku (to se seveda zgodi na poslednjih stopnicah človeške evolucije), začne vse nižje aspekte prepajati posebna energija. V eteričnem telesu se začne prebujati Kundalini (šele takrat vsi trije njegovi ognji in povsem varno), se hkrati začne odpirati sansara čakra. Začnejo se razblinjati še poslednji emocionalni procesi v človeku dokler ni kama le še kot gladina čisto mirnega jezera, skozi katero je povsem jasno vidno dno. Tudi konkretni manas začne izgubljati še poslednji vpliv na človeka, razblinjati se začne iluzija prostora in to tako dosledno, da se človek subjektivno nikoli več ne premakne iz svoje točke.

KULTIVIRANJE ATME V ŽIVLJENJU

Kultivacija atme vsebuje dve stopnji:

·          embrinalno ali stopnjo posrednega prebujanja duhovne volje in

·          stopnjo neposrednega prebujanja.

Pri embrionalni stopnji gre za postopno aktivacijo prvega vidika vseh aspektov, ki so nižji od atme. Doslej smo v teoriji tega gradiva srečevali le tretji in drugi vidik aspektov (glej npr. obravnavano temo »uvod v psiho«). Prvi vidik predstavlja volja, osnovna težnja po življenju vsakega  aspekta. Seveda je lahko volja posvečena dobremu ali zlu, o tem odloča naša zrelost. Zaradi tega je priporočljivo začeti z razvojem volje šele, ko je človekovo življenje pretežno pod buddhično kontrolo, se pravi, da se je v njem prebudila prava nesebična ljubezen. Če človek prehitro prebuja voljo, je velika nevarnost, da bo skrenil na pot črne magije, ki ga čedalje bolj oddaljuje od duhovnega osvobojenja. Edini namen razvoja volje mora biti, da pojačamo naše delovanje v dobrobit vseh bitij.

Razvoj volje na nivoju fizičnega telesa pomeni postopno brezkompromisno kontrolo celotne fizične dejavnosti. Sem sodi tudi brezkompromisno odvezovanje od fizičnega telesa po formuli: »Jaz nisem to fizično telo«. Razvoj volje na nivoju eteričnega telesa vsebuje postopno, vendar strogo kontrolo pretoka praničnih tokov in popolno obvladovanje nagonov. Mnogo kasneje, ko je naša osebnost že skoraj povsem prečiščena in je naše življenje posvečeno namemu živatme, lahko začnemo spreprebujanjem kundalinija. Obvladovanje čustev, želja in občutkov je metoda razvoja volje na kamičnem nivoju. Gre za proces, ki se konča z nenavezanostjo na želje, čustva in občutke, ko lahko brez zadržkov rečemo: »Jaz nisem želje, čustva in občutki«.

Postopno osvajanje koncentracije in sposobnosti aktivacije uma predstavlja razvoj volje na nivoju konkretnega manasa. Ko zna človek upravljati s svojimi mislimi, lahko iskreno reče: »Jaz nisem misli, spomin in razmišljanje«.Toda to še ni vse. K.manas vodi življenje osebnosti. Pri razvoju duhovne volje moramo voljo konkretnega manasa povsem povreči volji oziroma namenu živatme. K.manas je odgovoren tudi za nastanek osebnosti, oziroma osebnega jaza. Ta jaz je treba izničiti in osebnost s tem posvetiti njenemu pravemu namenu t.j., da služi kot orodje živatmi in kasneje poruši.

Ko smo šli skozi vse te štiri stopnje embrionalnega razvoja duhovne volje, lahko vstopimo v neposredno prebujanje, ki vključuje poleg aktivacije atmičnega aspekta tudi aktivacijo prvega vidika a. manasa in buddhija. Tu gre za postopno identifikacijo s svojo najnotranjo resnico, s čistim bivanjem, z enim življenjem. Ko osvojimo atmično zavest, se pravi, ko postane to naša vsakdanja zavest, tedaj doživimo zlitje s porušo, razodene se nam smoter, smisel vsega bivanja, gibanja, evolucije življenja na tem planetu. Nikdar več ničesar ne počnemo v temi, kot smo to delali do tedaj. Pred nami se odpre povsem nov svet, svet poruše, svet prvega vidika prirode. Vstopili smo v nirvano in postali mojster modrosti.

Ob zaključku naše teorije o Atma Vidje v kateri smo razmišljali o zelo pomembnem delu Indijske filozofijem jogijev, s katero smo obravnavali le majhen segment te teorije, o individualnosti preko katere so potekala seznanjanja o treh pomembnih vidikih delitve osebnosti. Ni bil namen vsiljevati to teorijo posameznikom, pač pa le ljudem, ki bi se radi seznanili s to teorijo, nimajo pa finančnih možnosti nakupa tovrstnih literatur in obiskovanja tečajev, odnosno vsem, ki jih to zanima.

V kolikor se človek želi pogolobiti, se usmeriti v iskanje duhovnih vrednot, ki so navedene v tem gradivu, naj prične z retrospekcijo, s katero se miselno vrnemo vsak večer predno zaspimo in si zastavimo vprašanje »kaj sem danes storil hudega ljudem ali kaj sem hudega pomislil, to naj bi bila misel, ki te naj vodi k bogatejšemu duhovnemu razvoju in ljubezni. In tako se bo vsaka negativna misel ali dejanje v mislih smiselno preanilizirala, ugotovila nesmisel negativnih misli in dejanj, preusmerila v pozitivne misli in dejanja. Nevoščljivost, maščevalnost, ljubosumnost, zavist, tekmovalnost, pohlep... so lastnosti, ki nam preprečujejo prehod na višje nivoje bivanja, ki pa jih z vsakodnevno analizo naših negativnih mišljenj počasi z leti spreminjamo v pozitivno našteta mišljenja in dejanja. Glede praktičnih izvajanj pa obstoja danes veliko društev, ki ponujajo tovrstne usluge.

Porajala se mi je misel: «Ko bo človeštvo našega planeta raziskalo nefizične nenavadne pojave in spoznalo le teh meritev, ne bo več dvomov v obstoj teh pojavov, bo v parih letih napredovalo bolj kot vsej svoji dosedanji zgodovini zadnjih štiritošoč let«