Gre za postavitev asfaltne baze sredi kmečke vasice, z gorsko kmetijskim okoljem.
Kratek opis dogajanj od leta 1998 do danes.  

Leta 1998 je zasebnik pripeljal asfaltno mešalnico iz bivše vzhodne Nemčije zastarelo rusko tehnologijo, (v državi EU ni bilo dovoljeno obratovati zaradi ekološke sporne tehnologije) z namenom, da bo proizvajal asfaltno maso. Namestil jo je na lokacijo kmetijskega zemljišča II. Kategorije, kjer je imel investitor Mirko Kovač registriran objekt Strojna lopa za kmetijske stroje, katera pa v naravi ni služila svojemu namenu. Ta lokacija leži v neposredni bližini kmetije s hlevom v katerem je 25 krav molznic in daje preživetje družini treh generacij. Neposredno bližino asfaltne baze pa še obkrožajo zemljišča ostalih kmetov, ki jim zemlja reže vsakdanji kruh. Krajani smo obvestili občinsko oblast o dogajanju, vendar učinka ni bilo, saj so sodelovali z investitorjem in ga podpirali kljub črni gradnji.

13.2.1998 Ministrstvo za okolje in prostor, inšpektorat RS za okolje in prostor enota Celje, izda odločbo za rušenje in vrnitev okolja v prejšnje stanje

23.3.1998 Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano enota Celje, izda odločbo za

vrnitev zemljišča v prejšnje stanje.  Obe odločbi sta padli na mrtva tla, saj jih investitor ni upošteval niti izdajatelji odločb niso ukrepali, kot je bilo zagroženo v odločbi.

Občina Šentjur pristopi k sprejetju Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč s čimer želi, da bi investitorju omogočili legalizacijo asfaltne baze. Pri sprejetju Odloka Občina ni upoštevala pomembnih izvedbenih in strokovnih aktov (glej odločba Ustavnega sodišča z dne 21.10.1999) Pripombe na javno razgrnitev, ki so bile dane s strani krajanov niso bile upoštevane in Odlok je bil sprejet.

17.6.1999 krajani Planinske vasi vložimo na Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur, z naslednjimi utemeljitvami:

1. Ni bil izdelan prostorsko ureditveni plan občine Šentjur.

2. Ravnanje je bilo v nasprotju z 72. členom Ustave (ogroženo zdravo življenjsko okolje).
3. S posegom v prostor je v nasprotju z varovanjem kulturne in naravne dediščine, opredeljene v 73. členu Ustave. S posegom se namreč grobo posega v prostor in ogroža Glija jamo, ki je v varstvenem režimu kot geomorfološka podzemna naravna dediščina in je predlagana za naravni spomenik in vodni izvir reke Bistrice, kjer je tudi zajetje pitne vode. Z izgradnjo takšnega industrijskega objekta bi bil status ogrožen.  Glija jama je bila septembra 2004 razglašena za naravno vrednoto državnega pomena.

4. Takšen poseg v prostor bi trajnostno spremenil namensko rabo prostora, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje. Povečala bi se nevarnost ekološke katastrofe, saj je pri njenem delovanju prisotna velika količina derivatov. Sprejeti Odlok je Ustavno sodišče začasno zadržalo. V maju leta 1999 je asfaltna baza kljub črni gradnji, brez obratovalnega dovoljenja proizvajala asfaltno maso.

21.10.1999 je Ustavno sodišče razveljavilo Odlok Občine Šentjur in zadeva je nekaj časa navidezno mirovala. V letu 2000 Občina Šentjur ponovno pristopi k postopku za sprejetje PUP in pripravi informativno razgrnitev. Posredovali smo naše pripombe z ekološkega, ekonomskega, socialnega in lokacijskega vidika.

Vse naše pripombe, mnenja, prošnje za upoštevanje zakonov, ki smo jih naslavljali tudi na najvišje organe v državi in do najnižjih organov v lokalnih skupnostih, so naletela na gluha ušesa. Leta 2003 je občina sprejela Odlog o prostorskih ureditvenih pogojih občine Šentjur. Pri sprejetju tega odloka ni upoštevala več pomembnih dokumentov, med njimi dokumenta Naravovarstvene smernice in naravovarstvenega mnenja Zavoda za varstvo narave (glej odločbo Ustavnega sodišča z dne 24.3.2005). Sodelovanje javnosti je bilo ponovno zaman. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur pa je bil pripravljen po meri možne legalizacije že stoječega objekta in vrste proizvodnje, katerega pa je Ustavno sodišče 26.5.2005 razveljavilo.

12.7.2004 je bila javna razgrnitev dokumenta Celovito poročilo o vplivih na okolje za legalizacijo asfaltne baze v Planinski vasi, ki je zopet bilo pripravljena po naročilu investitorja. Na celovito poročilo smo krajani dali strokovno podprte pripombe, katere ni nihče upošteval.

14.9.2004 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, na katerega smo krajani na Upravno sodišče vložili pritožbo, tako da le-ta ni postala pravnomočna.

26.5.2005 je Ustavno sodišče obravnavalo pritožbo krajanov in Odlok je bil razveljavljen in 10.6.2005 objavljen v Uradnem listu. Upravno sodišče je našo pritožbo obravnavalo

11.7.2005 in bilo ugodeno. Investitor je vložil pritožbo na Vrhovno sodišče, ki je še v teku. Kljub temu Upravna enota Šentjur 8.6.2005 razpiše tehnični pregled objekta za legalizacijo asfaltne baze in pri tem ugotovi veliko nepravilnosti, vendar investitor kljub temu dobi dovoljenje za poskusno obratovanje do 27.7.2006.

Asfaltna baza nemoteno deluje, nas tukaj živeče krajane pa uničujeta smrad in ropot ter motenje pri vsakodnevnem kmečkem opravilu, kar nam s tem zmanjšuje tudi dohodek po kvaliteti in kvantiteti.

Celoten postopek je voden skrajno nepravilno, saj ga vodita politika (LDS in SDS) ne pa Ustava , zakoni in predpisi. Vsi državljani imamo enake pravice, ne glede kdo in v kateri stranki smo in želimo samo, da se postopki vodijo v skladu s postavljenimi pravili.

Ne razumemo, kako je lahko bilo izdano dovoljenje za poskusno obratovanje, saj odločbi Ustavnega in Upravnega sodišča pričata o tem, da postopki niso bili pravilno vodeni. In močno se bojimo, da bo julija 2007 izdano obratovalno dovoljenje za nedoločen čas.

Življenje v hribovski vasici ni idealno za preživetje. Vsak pridelan kos kruha je pripojen z znojem, vendar vztrajamo, ker smo se odločili zavestno, da bomo tukaj živeli, tu so naše korenine in ni nam vseeno kaj bo v tej vasi jutri. Za svoje potomce bi ne našli opravičila zakaj smo dopustili možnost nespametnemu ravnanju. Kmetje, ki se večinoma preživljamo s proizvodnjo mleka, moramo nemo slediti zakonom, predpisom, še posebej z vstopom v Evropsko unijo. In v kolikor nismo pokorni, so sankcije, katerih pa si ne moremo privoščiti, saj vsak najmanjši izpad prihodka ogrozi naše eksistenco.

A žal je zmagalo dejstvo, da sta interes posameznika s svojo sposobnostjo lobiranja in politika danes usmerjena le v razvoj, pa če tudi je napačen in v dobiček, a posledice zlorabe okolja in ljudi povzročene na poti do izplena, jih ne briga. In v tem primeru se jasno kaže slika naše prejšnje in sedanje vlade, kako na slabih temeljih dela in gradi prihodnost. Pade pod vpliv enega mogotca celotna vladajoča veriga, od krajevne skupnosti do najvišjega vrha oblasti v državi.
Ja, vlada piše in sprejema zakone, in moramo reči, da so nekateri kar dobro pripravljeni, toda kaj, saj so ravno ti v večini primerov samo na papirju, v praksi pa se izvaja ravno nasprotno. In na vsej tej poti se nam nenehno postavlja vprašanje, zakaj in za koga so napisani zakoni. Ne drži dejstvo, ki smo ga zasledili, da so zakoni napisani prav zaradi zaščite malih, šibkejših državljanov. Gre za grobo kršitev Zakona o varstvu okolja in Zakona o varstvu narave, Arhuške konvencije, Ustave itd.

Naša prošnja g. predsednik in člani GPR je, da nam na kakršen koli način pomagate oz. vplivate na odgovorne institucije, da svoje delo opravijo korektno, nepristransko, saj smo prepričani, da pravilno vodeni postopki v naprej, ne bi smeli pripeljati do tega, da se izda obratovalno dovoljenje za nedoločen čas.

Z obratovanjem asfaltne baze v našem okolju, bi se odprli problemi ekološke in socialne narave. Škodljivi vplivi bi se pojavili v obliki hrupa v okolje, emisije snovi v zrak, nastajanje odpadnih snovi, kot so odpadni asfalt, odpadni bitumen, ostanki kurilnega olja, in drugo.
---------------------------------------------------------------------------

Ob tem je potrebno jasno povedati, da je upravna enota Šentjur pri Celju nezakonito izdala začasno obratovalno dovoljenje, saj sodba upravnega sodišča U 847/2005-37 in Ustavnega sodišča Št.: U-I-185/03-15 in U-I-378/98 jasno govorita nasprotno. Vendar odgovorni kršijo tudi najvišjo državno sodno ustanovo. Kako naprej?

Upam trditi, da asfaltna baza v to okolje ne spada! Zato vas vabim, da podaste svoje mnenje, saj bomo le s skupnimi močmi uspeli zaustaviti ta grob poseg v naravo!
V nasljednih dneh bomo akcijo začeli voditi širše!

S polno podporo proti asfaltni bazi:
Koordinator GPR Pomurje, Matjaž Majerič - Matej
Koordinator GPR Zasavje, Aleksander Kos
Članica GPR in CI Planinska vas, Mihaela Kotnik