Pomanjkanje samospoštovanja

 

Popotnik, ki vstopi v Slovenijo, najprej dobi vtis, da je prišel v božjo deželo: počesani travniki, bohotne pisane hiše, žuboreči potoki zavidanja vrednih avtomobilov, hribčki okrancljani s cerkvicami, ki so ponoči razsipno osvetljene z žarometi… Povsod med in mleko, se zdi, a le dokler ne prideš v kontakt z ljudmi. Še posebej s tistimi, ki imajo moč, ali vsaj drobtinico moči. Nerazumljivo je, da tako maloštevilno ljudstvo, ki se je komaj ohranilo skozi zgodovino, premore toliko sebičnosti in tako malo občutka za skupno dobro. Je boj za ohranitev ljudem iz hrbtenice naredil prožno kačo, ki se dvigne k višku samo tedaj, ko lahko koga piči? Vedno znova srečujem spoštovanja vredne posameznike, ki se poskušajo dokazati in uspeti z dobrim in poštenim delom, a večina nanje gleda sumničavo in neprizanesljivo. Le zakaj? Najbrž se ne znamo (ali niti nočemo) odtrgati globoko vcepljeni nezaupljivosti, ki je glavno sporočilo naše zgodovinske izkušnje: nikomur ne smeš verjeti, le potuhni se in počakaj na svoj trenutek, pa takrat udari nazaj. Če je tako, potem ne bomo nikoli izplavali iz močvirja maščevanj in medsebojnega uničevanja. Morda je to tudi vzrok, da Slovenci izpridimo vsako oblast in vsako priložnost, da bi iz sebe iztisnili najboljše kar premoremo. Z veliko vnemo smo kritizirali prejšnjo komunistično oblast in njen centralizem. Za njo je prišla nova levica, ki je začela »popravljati« vpletenost oblasti v gospodarstvo, zdaj pa imamo desnico, ki počne vse, kar je nekoč očitala drugim.

 

miomira segina

Toda apetiti desnice so še večji: obvladovati hoče šolstvo, zdravstvo, medije in čas, prej in potem. Očitno je, da oblast ne razumemo kot fazo v razvoju pri iskanju najboljših rešitev, temveč je oblast prilika, da porušimo vse, kar nam ni všeč. Kot tista nesrečna Klara, ki podnevi šiva, a ponoči para. Vendar se zaradi tega nihče zares ne sekira. Zaradi kroničnega pomanjkanja (samo)spoštovanja smo postali simbol neumnega potrošništva na kvadrat, saj premoremo več nakupovalnih centrov na prebivalca kot kakšna veliko bolj razvita država. Naše trafike se šibijo pod težo golega mesa in skorajda vsak družinski časopis ponuja oglase za zvočne in drugačne seksualne užitke. Nekdo to lahko imenuje skrajnji liberalizem, vendar je med prostitucijo in liberalizmom pomembna razlika. Gre za to ali ljudem več pomeni svoboda izražanja (kritičnega) mnenja, ali pa svoboda razgaljanja telesa.

 

Miomira Šegina

Domžale, SLO