Ok naj ti bo,priznam priznam da nisi dečko mojih sanj, vedno si bil le dečko ki je zaposlen v casinoju. Kar sem vedela o tebi je to da si strahopetec, ki je zaljubljen v napačno. Nekdo ki nima dostojanastva prekiniti vezo, ki ne pelje nikamor. Nisem te obsojala, le razumela te nisem. Tudi nisem mogla dojeti kako hudo si slep za okolico, ko hodijo po tebi nakar sem ugotovila da sva v istem položaju. Tudi jaz ljubim napačno osebo, ljubila sem jo, dovolila sem mu da je hodil po meni, dovolila sem da me je pohodil, me poteptal, nato sem doživela nesrečo. Vsedla sem se v avto, drvela kot Shumaher po lipiškem drevoredu, moje misli pa so bile pri njemu. Spraševala sem se kaj sem naredila tako napačnega da se igra z mano, me pušča, se vrača, vedno iste scene, odhodi - prihodi.
Spraševala sem se zakaj mi govori o ljubezni, ljubezni ki ne obstaja, saj niti ne ve kaj pomeni ljubiti nekoga, imeti ga rad. On je zadovoljen z Guccijem, Armanijem in njegovo Alfo.
Kaj želi od mene?
Mojo dušo?
Moje srce?
Ali pa res uživa v igri katera nima ne začetka ne konca?
Kdo ve?
Veš ti?
Prometna nesreča mi je dala misliti, odnesla sem jo dobro z dvema polomljenima rebrima in s pretresom možganov, udarcem v glavo, česar posledica bi bila lahko oslepitev.
Ne vem kaj je poanta tega pisanja, ne vem kaj želim povedati, mogocč da te razumem, da
razumem tvojo hladnost, tvojo žalost, tebe samega. Vem tudi da ne bom v tvojem življenju, v tvojem objemu, saj različnost naju ločuje. Ti si priden dečko jaz pa poredna deklica, ampak vseeno me nekaj žene k tebi, želim te spoznati, raziskati tvoje misli, tvoj pogled na svet. Ne želim neke ljubezni, seksa, nekih lažnih upanj. Tvoj dotik je bil nežen, zelo intenziven. Zelo dolgo nisem čutila takega dotika zato je to mogoče le moja domišljija. Mogoče tudi, da je bil to le brezpredmeten dotik, brez občutkov, kdo ve*?
Tako dragi casinojevec. Želim da bi bil srečen, ker si res dečko na mestu, imas čisto dušo nisi pokvarjen,si zelo pozitiven. Zadnjič mi je rekel tvoj veliki šef: »Mala on je preveč miren za tebe.« Vendar ta beseda ni dovolj, saj naveličana sem vseh bogatih Italijanov, maminih sinčkov ki ne vedo kaj želijo imeti. Ne želim biti princeza z vsem luksuzom, želim le nekoga ki bi gledal name kot na Marjano. Sprejel celoten paket, vso mojo norost, drugačnost mene tako kot sem, ne pa seksualen objekt.
Čeprav vem da ne boš nikoli del mene, sem ti hvaležna ker si mi odprl oči. Zdaj, ko to pišem sem dobila sms od sodelavke, ki mi je rekla da sem zamudila vlak, saj bojda si spet padel v njene kremplje. Sprašujem se če res uživaš v bolečini? Si to želiš? Kakor koli že, žalostna sem, ampak če si ti srečen potem sem tudi jaz .
Rada vas ima Marijana