Razmišljanja o kloniranju
Ko je znanost ocenjevala znanstvene dosežke zadnjih 100 let, je na prvo mesto uvrstila » Kloniranje «, na drugo » robotiko « in na tretje » atomsko energijo « itd., zanimivo mar ne?
Posvetimo se malo najnovejših odkritij človeškega genoma odnosno kloniranju.
Minilo je kar nekaj časa odkar so znanstveniki objavili, da so odkrili celoten človeški genom. In da bi na tej osnovi lahko pričeli s kloniranjem. Nastopile so velike polemike v znanstvenih in cerkvenih krogih s poudarkom na etiki, v resnici pa gre za bojazen strah pred novimi izivi, ki jih ta odkritja ponujajo. Upravičeno se torej vprašujemo ali pomeni klon v evoluciji človeka začetek življenja kot ga opisuje Biblija v Genezi - poglavje« prvi človek v raju « 22 » In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo privedel k človeku«.Za današnje vedenje, nas to lahko spominja na kloniranje mar ne?,seveda ob pogoju,da črtamo vse nadgradnje in olepšave in celo popravke, ki so služili predvsem za prilagoditev besedil religioznim potrebam. Pri tem lahko odkrijemo,da je v teh spisih popolnoma resnično poročilo o nastanku sveta in človeški zgodovini, kot je napisal g. Sichin, strokovnjak za Semitske jezike v kilnopisnih glinastih ploščicah, najdenih v izkopanih ruševinah stare Mezopotamije in ugotovitev, da gre v Genezi za prepis mnogo starejših virov.
No,smisel tega sestavka je v tem,da bi na osnovi današnjega znanja lahko potrdili 2000 let pred pred našim štetjem, staro vedenje o zgradbi in sestavi človeka. In če bi ustvarili pet človeških klonov, ki bi bili na izgled popolnoma enaki, bi lahko to teorijo filozofije jogijev, potrdili ali ovrgli ob upoštevanjem delitve človeka na tri aspekte, to pa ni kar tako! Zakaj? boste zasledili v sestavku ki sledi:
.Zakaj gre v bistvu pri kloniranju?
Zelo poenostavljeno, če od matere vzamejo celico ji odvzamejo jedro in mu vbrizgajo drugo jedro, ki naj bi bilo popolnejše od prejšnjega in ko se prične deliti, vstavijo nazaj v maternico, kjer se postopek delitve celic razvija naprej in tako tvori kompleksne elemente višjega reda. Po tem principu, se lahko združujejo v še višjega elemente reda.Vzemimo si za primer človeškega telesa kjer se molekule med seboj združujejo v organele – celično jedro, slednji v celico npr. v želodčno sluznico, celice v tkiva - krovno tkivo želodčne sluznice, tkiva v organe npr. želodec, organi v organske sisteme npr: prebavni sistem in slednji v organizem itd. S tem so izpolnjeni pogoji za nastanek klona.
Znanost je ob razkritju človeškega genoma (skupek genov organizma;dedna zasnova in kromosonov, kot sestavni del podolgovatega celičnega jedra ). Kloniranje kot znanstveno odkritje pa še vedno tava v teminah in dvomih, vendar kot rečeno dobimo s kloniranjem le enake fizične telesa z za življenje pomembnimi organi. Lahko trdimo, da gre le za kemijsko fizikalne procese nastanka našega telesa ob nujno potrebni energiji.
Da pa boste lahko sledili v nadaljevanju obravnave preko okultnih ved, se moramo seznaniti z osnovno delitvijo človeka na sedem nivojev bivanja: Najnižja raven je:
1. Fizična,ki se deli na 7 podravni; - štiri zgornje tvorijo eterični nivo
- tri dolnje pa grobi fizis ; že skoraj v celoti znanstveno raziskano. Poznana so kot tri
agregatna stanja: plinasto,tekoče in trdno
2. Astralana raven, ki je bolj fina od fizične, njenih fenomenov ( čutnih zaznav ) ni moče
zaznati s pomočjo fizičnih čutil.
3. Mentalana ali manasična(umska) raven,ta pa se deli na dva dela:
- konkretni mentalni sloj (Konkretni manas (um)
- abstrektno mentalni sloj (Abstraktni manas (um)
Čutne zaznave (fenomeni) mentalne ravni so še mnogo bolj fini od dinamični in čutnih zaznav procesov astralne ravni. Nad to ravnjo so še štiri, ki zaključujejo okvir sedmih svetov delitve sončnega sistema, ki pa so tudi naprednjim ljudem nezamisljive. In jih imenujemo:
4. Buddhična ali intuicijska
5. Atmična nirvanična ali duhovna,
6. Anupadaktična in
7. Adična kot najvišja raven
Poznavanje teh sedmih ravni bivanja je zelo pomembno za razumevanje in poznavnje teorije pogleda v dušo človeka (Atma Vidje)
Človeka sestavljajo trije osnovni principi,ki zajemajo po več ravni:
Osebnost - Živa.
Individualnost – Živatma
Živost – Poruša.
Na splošno je pri ljudeh aktivna le osebnost, ostala dva principa spita in še čakata na svoje prebujenje in razvoj. Trije principi človeka so sestavljeni vsak iz treh aspektov:
- osebnost sestavljajo fizično – eterično telo,
- čustveno željnji ali kamični – astralni aspekt,
- in konkretno mentalni aspekt.
ŽIvatmo – duhovnost, sestavlajo:
- aspekt abstrtaktni manas-um, sestavljajo aspekti abstraktnega mišljenja
- aspekt buddhi čiste duhovne intuicije in
- aspekt atma čiste duhovne volje
Poruša – živost sestavljajo:
- čit, aspekt čiste korenske ideacije (bistvo ali odnos do materialnega ali duhovnega
sveta).
- ananda, aspekt transcedencne (nadnaravne) blaženosti in ljubezni in
- sat, aspekt transcendentne(nadnaravne) korenske volje.
Če hočemo razumeti drugi princip individualnosti in vlogo abstraktnega uma v človeku, si moramo priklicati v spomin vidike prirode, ki so z njimi povezani. Osebnost, kot že vemo, predstavlja prvi aspekt individualnosti in drugi vidik totalnega človeka.Vsled tega je abstraktni um od vseh aspektov individualnosti najbolje usposobljen za direktno usmerjanje življenja osebnosti, s čemer je tudi do neke mere odgovoren za njena dejanja. V njej se nahaja seme
karme,on je končna postaja osebne smrti in začetna postaja ponovnega porajanja osebnosti.
Ko pa govorimo o kloniranju ugotovimo, da je klon le odraz fizičnega telesa. Za naše življenje pa moramo upoštevati tudi tretji nivo bivanja - mentalno ali umsko raven. Naše področje obravnave pa bo individualnost kot sestavni del treh osnovnih principov človeka.
Zaradi lažjega razumevanja odnosa med osebnostjo in individualnostjo, si poskusimo
predstavljati model v katerem individualnost predstavlja neko snov, ki ne more kristalizirati in osebnost kot obliko.
Prva funkcija abstraktnega uma je spomin, ki vsebuje izkušnje, le ta pa nas usposablja za obvladovanje nekih situacij ali dejanj. Izkušnje se v abstraktni um nalagajo iz ene inkarnacije v drugo in ne poznajo preminotja, prav zaradi tega človek napreduje. Te izkušnje delujejo na življenje posamezne osebnosti kot nevidna sila, ki nam okvirja način življenja, samo pod pogojem dovolj močnih izkušenj; običajno le ena izkušnja ne zadostuje, marveč se mora velikokrat ponoviti, preden postane moč odločilna. Lahko mine več sto reinkarnacij, preden neka osebnost sledi izkušnji abstraktnega uma, da se ne sme slepo vdajati strastem, čeprav si je to izkušnjo nabirala iz skoraj vsakega od stotih življenj.
