Kot se jasno domneva, je bilo v času prihoda Vikingov na Islandijo v letih 830-1103 n.št. v tej otoški državi neprimerno topleje kot dandanes. Zato ni nič čudnega, ko se posamezni domačin poznavajoč zgodovino tega otoka včasih tudi vpraša, zakaj država nosi ime ICE LAND. Moralo bi namreč biti ravno obratno – bolj bi ji pristajala Grenlandija – GREEN LAND. Namreč, v omenjenem času naj bi bila država Islandija posejana z drevjem, od katerega pa dandanes na površju ni ostalo nič.
Največji islandski ledenik Vatnajokull, ki pomeni “Vodeni ledenik” v tistih časih ni imel takšne oblike kot danes. Preklan je bil namreč na pol, zato so ga poimenovali Klofajokull, v prevodu “Preklani ledenik”. Obstaja tudi izročilo, ki govori o tem, da je celo obstajala jahalna pot med dolino Hrafnkell v Heradu do Orafasveita, ki je prečkala ta ledenik. Ne gre trditi, da je bila Islandija vedno takšna kot danes in zagotovo je med drugim tudi ali pa prav na področju ledenikov doživljala velikanske spremembe. Vsekakor pa ravno njena zgodovina postavlja pod vprašaj danes uradno znane domnevne temperature v zgodovini človeštva.
Trditve nekaterih raziskovalcev in znanstvenikov glede globalnega segrevanja zemeljske atmosfere so pogosto verodostojne. So pa tudi nekateri posamezniki - Islandci, ki se pogosto sprašujejo, kako da ne obstaja noben zemljevid ledenikov na tem otoku izpred 1000 let. Obstajajo sicer stari zapisi, na podlagi katerih bi bilo mogoče vsaj v grobem izdelati zemljevid za takratni čas, teh pa kot rečeni še ni. Ti stari zapisi med drugim pripovedujejo tudi o tem, da je bilo v takratnem obdobju na Islandiji več zelenja in manj vulkanskega kamenja. V letu 1103 naj bi bilo doseljevanje otoka ustavljeno zaradi tektonskih premikov in aktivnosti največjega takrat delujočega vulkana.
V današnjem, modernem času smo dnevno podvrženi medijskemu bombandiranju o globalnem segrevanju. Morda bi se bilo ob tem smiselno vprašati, ali ni edini cilj te “medijske propagande” le ustavitev oziroma zmanjšanje proizvodnje, ki je ekološko sporna, oziroma povzroča onesnaženost in pravzaprav nima dosti opraviti s toplogrednimi učinki in globalnim segrevanjem.
Namesto da bi se raziskovanje in razpravljanje glede velikosti in oblike ledenikov usmerilo tudi v njihovo zgodovino in prvotno obliko, se pogosto ustavlja zgolj in le ob pojavljanju razpok in taljenju ledu. Povedano drugače, preveč je govora o dejanski situaciji, le malokdo pa svojo pozornost usmeri v zgodovino in v spremembe, ki so se s stoletji tudi dogajale. In nenazadnje, mar ni logično, da se ledeniki topijo in ob tem pridobijo obliko, kakršno so nekoč že imeli? Brez dvoma bi nas moralo skrbeti, če bi se večali vsi ledeniki sveta. Vatnajokull svoje prvotne oblike ni obdržal...
Obsojanja vredno dejstvo je, da je največji onesnaževalec okolja človek. To vemo vsi, nikoli pa se nihče ne vpraša:” Kateri človek? Jaz? Mi? Vi?” Zase lahko trdim, da v odnosu do Zemlje nimam slabe vesti. Delujem, kot mi narekuje sistem, katerega del je med drugim tudi naprimer oboroževanje. Kolikokrat pa slišimo v medijih, kakšne ekološke posledice nosi oboroževanje, vojne, spopadi itd.? Osnova tega istega sistema so multinacionalke, ki celo večini držav niso v nobeno korist. Prej obratno, večino spravlja ob prihodek in celo ob preživetje. Naftni lobiji so brez dvoma eni močnejših. Zaradi lastnega interesa zavirajo patentiranje ekološko čistih prevoznih sredstev, za katere vemo, da že dolgo obstajajo. Kot fizična oseba nimam vpliva na patentiranje, toda, ali sem kriv, ker se nisem odrekel lastnemu ekološko spornemu prevoznemu sredstvu?
Ob tem ne gre pozabiti, da si na račun klimatskih sprememb največji kos pogače reže ena država – ZDA. Vrtoglave vsote namenja za vesoljske ekskurzije, raziskovanje planetov, ki naj bi bili nekoč drugi dom za Zemljane. Dokler pa tega ne bo našla ali pa celo katerega od njih za bivanje usposobila, širi moč in vpliv na tukajšnji svetovni trg. Poglejmo primer živilske industrije. Prodaja gensko spremenjena semena in škropiva in nazaj uvaža hrano iz Azije in Afrike. Ob tem ne gre pozabiti, da je dandanes po zgledu te države na svetu eden že kar običajnih načinov spodbujanja prodaje v smislu: kupiš dva, dobiš tri. Tako se enormno poveča proizvodnja embalaže, ki konča v smeteh in tako zagotovo prispeva k večji onesnaženosti. Ali pa primer farmacevtske in kemične industrije. Še nikoli nismo imeli na trgu toliko različnih kemičnih preparatov in različnih farmacevtskih proizvodov kot dandanes. Ravno pri farmacevtski industriji je opaziti naslednjo zanimivost. Večina proizvodov, ki jih le-ta plasira na trg, le blaži naše zdravstvene tegobe, ne odpravlja pa vzrokov zanje. Dlje in večkrat ko človek zboli, več farmacevtskih proizvodov bo potreboval in uporabljal. Tu nastopata celo dva plačnika – oseba in država.
Za konec bi rad poudaril še eno zanimivost. Veliko je govora o toplogrednih učinkih in o globalnem segrevanju, vendar ob podrobnejšem prebiranju tovrstnih informacij je mogoče zelo hitro ugotoviti, da pravzaprav znanstveniki o vzrokih ne delijo enotnega mnenja. Naključni bralec pogosto ne ve, komu posamezni znanstvenik pripada in čigave interese ob objavi lastnih izsledkov pravzaprav lahko zagovarja. Interese države, koncerna, naftnih lobijev, ekologov itd? V kolikšni meri so torej njegovi izsledki v resnici verodostojni?
V času, ko nam je pod milim nebom resnično vroče, osebno ne verjamem, da sploh obstaja interes, da se obelodani ključ, ki pojasnjuje dejanski in resnični izvor globalnega segrevanja. Kdo je tisti, katerega bi resnica najbolj udarila po žepu? Kdo je tisti, čigar interes je, da prava resnica čim kasneje pride na dan?
In končno. Ali gre res za globalno segrevanje, ki je posledica prevelike onesnaženosti, ali pa gre za naraven pojav, ki z ekologijo nima nobene veze?
Islandski ledenik Vatnajokull (slika levo) se je nekoč imenoval Klofajokull. V Preklanem ledeniku je bila prevozna pot, torej nezaledenela pokrajina.
Andres
