KAMA (občutno – čustvena priroda)

Po obravnavanju psihe, subjektivnosti na splošno se bomo najprej seznanili z najnižjim aspektom človeka, ki že igra močno subjektivno vlogo v človeškem življenju: njegovo željno občutkovno - čustveno prirodo ali kamo. Zaradi lažjega razumevanja, si ga bomo sprva ogledali v njegovem telesnem (tretjem) vidiku, nato pa v subjektivnem (drugem).

Predstavljajmo si, da smo postali astralno jasnovidni in da opazujemo fenomene, ki se odvijajo na astralni ravni bivanja. Okoli sebe vidimo astralna telesa ljudi, ki so sicer aktivni na fizični ravni in nas ne morejo videti. Astralno telo zavzema obliko fizičnega telesa, le nekoliko širše je od njega, širši je tudi od eteričnega telesa. Vsako astralno telo obdaja šibkejše ali močnejše astralno energetsko polje, pravimo mu tudi astralni aurični ovoj. Vsako čustveno stanje in čustvene željne spremembe človeka lahko zaznamo kot določeno spremembo barv in videza astralnega telesa.Te spremembe se zaznajo tudi v auričnem ovoju. Ob negativnih čustvenih in sebičnih željah so tudi videz in barve astralnega telesa odbijajoči, neprijetni na pogled. Obratno pa je pri plemenitih čustvih in željah. Ko se nekoliko navadimo na barvo astralnih teles, postanemo pozorni na telesa najrazličnejših oblik in velikosti teh barv, ki nas obkrožajo. To so t.im. elementali, oblike zgrajene astralne materije s svojevrstnim življenjem. Njihov tvorec je najpogosteje človek s svojimi emocionalnimi imaginacijami. Vsaka naša emocija (čustvo ali želja) ni le sprememba v našem astralnem telesu, temveč se ob zadostni moči našega hotenja izrazi tudi kot določena oblika astralne materije in se s tem oddvoji od našega astralnega telesa, kjer je nastala. Ponavadi kmalu razpade, umre,če pa naprej gojimo emocijo, postaja čedalje večja in močnejša. Neredko je povezana z nami preko posebne nitke ter od nas redno zahteva obrok »hrane«, to je zahteva, da še naprej in naprej gojimo to emocijo. V nekaterih slučajih postane tak elemental pravi vampir,ki nam sesa življensko silo ter nas na koncu ugonbi. V modernem času so zlasti pogosti vampirizirajoči elmentali strahu v raznih oblikah. Važno je vedeti,da se da s pomočjo posebnih okultnih postopkov te elementale odstraniti in človek spet lahko zadiha. Vsi razni kompleksi, ki se jih marskidaj še zavedamo ne, razne fobije, neizpolnjene želje ipd. so pravzaprav majhni elementali-vampički. Ti pomenijo resne motnje v našem astralnem energetskem polju, pri meditaciji pa preprečujejo jasno sprejemanje vizij ali idej iz višjih svetov. Največkrat se vampirizirajoči elementali nahajajo v našem auričnem ovoju.

Po obravnavi našega kamičnega aspekta kot energijsko materialne manifestacije se poglobim v njegovo subjektivno stran. Za začetek si oglejmo vznika želje:

Predstavljajmo si, da smo majhni otroci, ki se šele seznanjajo s predmeti v svoji okolici. Mama nam prinese do tedaj še neznan predmet - čokolado, ki nas sicer zanima kot vse neznano a si je posebej ne želimo. Ko jo poskusimo, sladek okus v ustih sproži v nas občutek ugodja. Skupaj z njim se pojavi želja, da bi še jedli čokolado. Zato jo jemo, dokler je nismo siti  ali dokler je ne zmanjka. Nekaj časa po jedi se niti ne spomnimo nanjo, toda ko gremo po cesti, jo zagledamo v izložbi in glej, v nas se znova pojavi želja, da bi jo imeli, okušali in jedli. Tega si želimo tudi v primeru, če sploh nismo lačni. Želja je vezana na čokolado, čeprav si v resnici želimo tistega prijetnega občutka ugodja. V našem umu (konkretnem manasu) se je namreč občutek ugodja tesno povezal s samim predmetom - čokolado. Želja po čokoladi nas prisili v določeno aktivnost, ki jo opravljamo, dokler traja želja v naši zavesti. Želja preneha obstajati ali ob nasitenju s čokolado ali ob umiku v podzavest v primeru, da čokolade nismo mogli dobiti.

Takoj se seveda porodi vprašanje: kaj je to podzavest, v kateri imamo po vsej verjetnosti cel arzenal nepotešenih želja?

Za razumevanje podzavesti nam bo zopet pomagala energetsko materialna predstava naših aspektov. V vsakem telesu človeka obstaja polje - področje, iz katerega se ustrezni energetski impulzi (v fizičnem telesu so to živčni impulzi verjetno v predelu medmožganov) prevedejo v zavestno vejo sutratme. Impulzov se nato na določen način zavemo.Tem področjem oziroma poljem lahko rečemo zavestna polja telesa oziroma aspektom človeka. Toda v naših telesih se odvijajo še mnoge druge energetske transformacije, ki se jih ne zavedamo.Vse te dajavnosti naših teles predstavljajo podzavest. Podzavest lahko razdelimo na dve glavni področji: na priklicno in nepriklicno.Vse dejavnosti naših teles, ki sodijo v prvo področje, lahko ob ugodnih pogojih (asociacije, vznik (potrebe) postanejo del naše zavesti. Dejavnosti iz drugega področja normalno ni moč priklicati v zavest. Nepotešena želja sicer trenutno preneha obstajati v zavesti (pozornost se nam je npr že usmerila drugam), toda neredko nadaljuje svoje življenje kot posebna energetska oblika v astralnem telesu in se ob ugodni priložnosti zopet vrine v astralno polje zavesti.

V prejšnjem poglavju smo rekli, da sestavljajo psihični proces trije  elementi. Kakor igra v osebnosti fizično telo, s fizičnimi vtisi predvsem vlogo tretjega elementa, torej objekta, igra kama zlasti vlogo drugega elementa. Pri tem se v osnovi deli na dve različici: občutke in želje. Šele nadgradnja teh dveh elementov so čustva.V čem je osnovna razlika med občutki in željami? Razlika je v orientaciji. Želja je psihična sila na nivoju kame, ki izvira iz subjekta in je usmerjena k določenemu objektu (najsi je to predmet ali dogodek). Pri tem ni pasivna, ampak stalno prisiljuje človeka k določeni aktivnosti. Za razliko od želje je občutek odziv na kontakt z določenim objektom. Preko občutkov kama informira subjekt (jaz) o kakovosti objektov, ne pa npr. O njegovi zgradbi ali organizaciji.

Ta razumevanja mehanizma delovanja kame se je treba seznaniti s štirimi pojmi: pojmom lakote in sitosti ter pojmom invokacije in evokacije. Vsak energetski center človeka (sinonim za telo ali aspekt) lahko živi le ob nenehni transformaciji ustrezne energije iz okolja. V primeru fizičnega telesa gre za dobro nam znano transformacijo kemične energije iz hrane in kisika v ogljikov dioksid in vodo. Pri eteričnem telesu smo spoznali transformacijo prane. Kamično telo normalnega človeka ima potrebo po določenih pozitivnih čustvih, ki naj jih človeku izražajo drugi ljudje (tipična je otrokova potreba po ljubezni matere).Tako so v nekem smislu materina čustva hrana za astralno telo otroka. Sicer se vzdržuje astralno telo pri življenju na podlagi transformacije astralne prane in na podlagi energije, ki doteka po življenski veji sutratme. Sicer pa so, kar se lakote in »hranjenja« tiče, stvari pri kami nekoliko drugačne kot pri fizičnem ali eteričnem telesu.

Astralno telo ni lačno namreč le tujih čustev, temveč ima potrebo, lakoto tudi po čustvih, občutkih in željah, ki jih proizvede samo ob učinku določenega dražljaja. Lahko govorimo, da je tu hranjenje transformacija tega dražljaja v ustrezno emocionalno stanja. V našem primeru bi bil ta dražljaj sladkoben okus čokolade. Kakor pri fizičnem telesu izdihavamo zrak in se iztrebljamo ter pri eteričnem telesu oddajamo sekundarno prano, tako tudi pri astralnem telesu svoja emocionalna stanja npr. zadovoljevanje svojih kamičnih potreb, izžarevamo navzven. Če nas je strah, tega ne obdržimo le zase, temveč negativno vplivamo na okoliška, včasih tudi oddaljena astralna telesa in to ne gledena fizični kontakt s temi ljudmi. Strah je za astralno telo nekaj podobnega kot strup za fizično telo. Kamično lakoto torej povzroča daljša odsotnost prijetnih občutkov in čustev. Izživetje občutja ugodja ali nekega čustva, po katerem smo bili »lačni«, povzroči kamično sitost. Ko mine nekaj časa, sitost izgine in zopet se pojavi lakota. Sprva se je marsikdaj niti ne zavedamo, kasneje pa se rada povsem vgnezdi v naši zavesti, sproži nastanek želje, slednja pa našo aktivnost, ki je usmerjena k zadovoljevanju lakote, kamične seveda. Tako smo nenehno vpeti v ciklus željenja in zadovoljevanja emocionalnih potreb; ta ciklus je podoben začaranemu krogu, ki nas ne spusti iz ječe osebnega življenja v svetli dan življenja živatme. Ciklus željenja je treba presekati, o čemer je veliko govoril Budha. S pojmom lakote je trdno povezan pojem invokacije ali priklica. Kama ni intelekt (manas). Ima potrebe, toda nima metode za njihovo uresničitev. Na neki način mora vpeljati konkretni manas v akci- jo, če naj poteši svojo lakoto. Vpliv kame na konretni manas omogoča sutra-tma, saj so preko nje tako ali tako povezani vsi aspekti človeka. Klicu »na pomč«nižjega aspekta višjemu aspektu pravimo invokacija. Sam pojem invokacije je še bolj univerzalen, saj pomeni sleherno prizadevanje, ki ga opravlja bitje na nižji ravni in je namenjeno bitju ali čistim energijam na višji ravni bivanja. V vsakem primeru sledi uspešni invokaciji odgovor aspekta na višjem nivoju, v našem primeru konkretnega manasa. Za uspešnost invokacije sta potrebna dva pogoja: vzpostavljen kanal brez hujših ovir med nižjimi in višjimi aspektom,(to je v našem primeru sutratma) in zadostna napetost med obema aspektoma, ki težijo po izravnavi, sprostitvi energije. Sproščanje energije pomeni evokacijo. Trikotnik potrebe – invokacija – evokacija delujoč na različnih ravneh podčrtuje celotno evolucijo človeka. Želja ima svoj izvor na različnih nivojih. Lahko jo sproži fizična potreba ali nagon: fizični izvor želje. Lahko jo sproži sama kamična potreba. To bi veljalo za naš primer s čokolado, ko imamo potrebo po sladkobnem občutku ugodja.

Tudi lakota konkretnega manasa po znanju sproži nastanek ustrezne želje na nivoju kame, npr. želje po knjigi. Ko se začne v človeku prebujati duhovno srce – buddhi, se prebudi tudi želja po spoznanju resnice in pomoči soljudem. Tej želji pravimo aspiracija in je ena od najvišjih fukcij kame; predstavlja pravilen kamičen odgovor na buddhistični impulz. Kama ima tri osnovne vrste potreb: potreba po občutku ugodja, potrebe po čustvih in potrebe po kamičnih aktivnostih. Prve potrebe se delijo naprej na primarno in sekundarne. Primarna potreba po občutku ugodja je splošna, gre ji za samo ugodje. Toda razen v izjemnih primerih se lahko zadovolji le preko določenih občutkov ugodja vezanih na določene dražljaje. Vsak objekt, ki v kami izzove ugodje, vtisne vanjo svoj pečat. Posledica tega je,da skuša priti kama do zadovoljitve svoje potrebe po ugodju preko objektov, ki so ji nudili ugodje.Ta ko nastane cela paleta potreb po specifičnih občutkih ugodja vezanih na ustrezne dražljaje in tem potrebam pravimo sekundarne potrebe po občutku ugodja. So vir širokega spektra najrazličnejših želja. So tudi temelj navezanosti nas kot subjekta na celo vrsto objektov, pri čemer ti niso nujno le fizične, temveč so lahko tudi psihične narave (npr. želja po halucinacijah narkomana). Zelo važno si je zapomniti odnos med  primarno in sekundarnimi potrebami. Primarna, to je splošna potreba po občutku ugodja je izvor vseh sekundarnih potreb.

Z ukinitvijo primarne potrebe torej presekamo gordijski vozel naštetih želja.

Kama ima tudi potrebo po čustvu ljubezni in to po lastnem čustvu ter po vračanju tega čustva iz strani druge osebe. Tudi tu lahko ločimo primarno potrebo po osebni ljubezni in celo paleto izvedenih potreb, ki se nanašajo na različne obliketega čustva. (npr. materinska ljubezen, ljubezen med moškim in žensko,..). Na potrebe po čustvih se tesno vežejo potrebe po kamični aktivnosti, kajti že samo čustvovanje je pravzaprav aktivnost astral-nega telesa. Med ostale aktivnosti sodijo predvsem različne želje povezane s fantaziranjem. Potrebo po imaginarnem fantaziranju najdemo zlasti pogosto pri otrocih, pri odraslih  pa je marsikdaj potisnjena v ozadje.

Posvetimo se torej sami problematiki čustev. Čustva so kompleksnejša modifikacija kame kot občutki in želje. Poleg čisto kamične komponente imajo namreč še nagonsko (ne vedno) in konkretno manasično. Izvor čustev lahko iščemo v višjih ravneh ( involucijski izvor) in v nižji eterični ravni (evolucijski izvor). Involucijski izvor lahko iščemo že v naravi anupadakte, kajti tu je dom dvojnosti. To dvojnost izražata dva kozmična zakona: zakon privlaka in zakon odboja. Od anupadakte navzdol srečujemo ta dva zakona v različnih oblikah. Na buddhističnem nivoju predstavlja zakon privlake univerzalna ljubezen. Pa tudi težnja po zlitju s porušo; zakon odboja deluje preko buddhistične težnje po osvoboditvi človeka od okov oblikovanega sveta. Na kamičnem nivoju  ta dva zakona predstavljajo občutka ugodja in neugodja ter čustvi sovraštva in ljubezni (tu ne gre več za univerzalno, temveč za osebnostno, omejeno ljubezen). Negativna čustva, kot npr. strah, jeza, ljubosumje so izpeljana iz čustva sovraštva, pozitivna čustva pa iz čustva ljubezni. Nekatera čustva izvirajo tudi iz obeh temeljnih občutkov, npr.čustvo sreče iz čustva ugodja, čustvo studa pa iz občutka neugodja. Če gledamo na izvor čustev iz evolucijske strani, potem ugotovimo, da so nastala čustva v okviru živalskega kraljestva prirode iz dveh temelnjih nagonov: nagon po samoohranitvi in nagona po ohranitvi vrste. Prvi je bil predvsem podlaga razvoju čustva sovraštva,drugi pa razvoju čustva ljubezni.

Ponudimo se še nekoliko pri dejavnosti, ki močno zaposluje kamo-spolnosti. V temelju je spolnost izraz enega od nagonov po ohranitvi vrste, spolnega nagona. Toda že pri najbolj razvitih živalih doživi ta nagon svojo nad- stavbo v čustvu spolne ljubezni. Pri ljudeh je to zaradi manasične aktivnosti precej bolj kompleksno. Zlasti bujno razrastejo čustva in strasti (mešanica čustev in močnih želja). Sam spolni akt je, če obstoji med partnerjema resnična ljubezen, prava emocionalna erupcija. Toda pojdimo v izvor spolnosti.

Tudi spolnost ima svoj izvor v dvojnosti med dvema temeljnima principoma, ki ju Hindujci imenujejo Šiva in Šakti. Prvi pomeni osnovno voljo - zavest, očetovski princip, drugi pa energijo, ki je nenehno aktivna – materinski princip. Oče daje ukaz, voljo, seme, vendar ostaja pri samem izvrševanju te volje pasiven. Nasprotno pa mati – Šakti sledi ukazu in s svojo aktivnostjo omogoča njegovo izvrševanje. Celotna kozmična manifestacija je pravzaprav le posledica združitve med tema dvema polarnima principoma. Če se spustimo sedaj iz kozmičnih višav na področje človeka bomo opazili močno analogijo s kozmičnim procesom. Človek moškega spola predstavlja v človeškem kraljestvu Šivo, človek ženskega spola pa Šakti. Vsak otrok nanastane lahko le kot posledica združitve moškega in ženske. Ob spolnosti se skozi človeka prelivajo močne kreativne energije, ki se zlasti sproščajo preko svadhistana čakre. Te kreativne energije izhajajo iz višjih ravni in težijo k nižjemu nivoju fizčne ravni.V človekovem astralnem telesu povzročijo zlasti ojačanje materije sedmega, najnižjega nivoja (podravni). Bolj ko se človek predaja strastem in nasladi, močneje se v njem jača najbolj groba astralna materija. Ker mora v astralnem telesu aspiranta prevladovati čim bolj fina astralna materija, se mora v astralnem telesu aspiranta prevladovati čim bolj fina astralna materija, so spolne strasti in naslade precej narazdružljive z duhovno potjo. Ne velja pa to nujno za samo spolnost in spolni akt. Čeprav je edini resnični namen in smisel spolnega akta v kreaciji novih fizičnih teles, ima spolnost v naši družbi vsaj začasno tudi pomen poglabljanja ljubezni med moškim in žensko .

Če človek v spolnem aktu resnično poglablja svojo nesebično ljubezen do sočloveka in se ne vdaja nasladi, potem se tudi v samem spolnem aktu ne jačajo najnižji nivoji, temveč vsaj srednje visoki, ob dajanju čiste ljubezni pa celo najvišji. Na duhovni poti torej spolnost ni nekaj prepovedanega, le naš odnos do nje se mora korenito spremeniti.

Ponudimo se malo pri občutkih. Dva osnovna, ugodje in neugodje smo že spoznali. Toda podobno kot čustva tudi občutki poznajo svojo nadalnjo diferenciacijo in razvoj. Tako imamo poleg osnovnih dveh občutkov še celo vrsto bolj ali manj nevtralnih intuitivnih občutkov, ki so marsikdaj povezani z manasom. Intuitivni občutki nam dajejo neposredno, čeprav nezanesljivo informacijo o kvaliteti objekta. Sem sodijo zlasti različne slutnje, nadalje tisto nevarno aproiorno mnenje o ljudeh in podobno. Intuitivni občutki so zlasti pomembni za orientacijo v različnih življenskih situacijah. S astralnim prefinjevanjem ter občutkovnim rigoroznim razvojem nesebične ljubezni do vseh bitji, lahko stvorimo most med kamo in buddhijem. Za konec pogavja o kami povejmo še eno zanimivost. V budnem stanju se astralno telo prilega fizičnemu. Ko gremo spat, pa se vsaj malo premakne, ponavadi navzgor. V globkem spancu se lahko povsem oddalji od fizičnega telesa, vendar je še vedno povezano z njim preko t.im. srebrne nitke. Ta ni nič drugega kot astralna komponenta življenske veje sutratme, zavestna in kreativna veja sta med spanjem povlečeni v astralno telo.Če se srebna nitka pretrga, umre naše fizično telo, mi pa nadaljujemo življenje na astralni ravni