Zaradi lažjega razumevanja odnosa med osebnostjo in individualnostjo, si predstavljajmo model v katerem individualnost pred-stavlja neko snov, ki ne more kristalizirati in osebnost kot obliko. V tem primeru zasledimo dve dejstvi: Snov je neodvisna od konkretne oblike iz česar sklepamo, da uničenje njene oblike ne prizadene same snovi. Zlato ostane zlato tudi če ga razbijemo na koščke ali pretopimo.
- Vsaka kristalizirajoča snov teži k neki dovršeni obliki, ki ji pravimo kristal in ki je pozunanjenjee notranje narave.Do svoje prave oblike lahko pride snov le, če se nepopolna kristalna oblika, stali-uniči in se stvori nova popolnejša. Razlika med snovjo in individualnostjo je, da ima individualnost spomin, izkušnje abstraktnega uma zato pa je vsaka nadaljnja oblika popolnejša od predhodne.
Za razumevanje reinkarnacijskega procesa je pomembno vedeti, da se smiselno navezuje na tretji nivo bivanja, ki ga imenuje-mo mentalni um, ki se deli na dva dela:
- Konkretni um (potrebo po ugodju, po znanju, informacijah, premišljevanju in organiziranju, želje po branju, razmišljanju,obi-skovanju raznih krajev - je v bistvu služabnik želj. Vzpostavlja se zveza med željami in predmetom.
- abstraktni um (spomin dogodkov in doživetij) vsebuje izkušnje, le te se nalagajo iz reinkarnacije v reimkarnacijo se duho-vno napreduje v mentalno sliko abstrahiranja. Direktno usmerjanje življenja osebnosti.
Z razvojem informacijsko komunikacijskih sredstev in izobraževalnega sistema postajajo miselno življenski vzorci vse širši in prožni, kar človeka nedvomno osvobaja, s tem postaja človek vse bolj toleranten in razumevajoč do drugih načinov življenja in mišljenja. Kot ima kama močno subjektivno, željno, čustveno, občutkovno prirodo, ki so potrebe konkretnega uma, želje po znanju, po informacijah, ki se kažejo v večni radovednosti človeka v katerem je prebujen konkretni um. Poleg tega ima konkre-tni um še potrebe po premišljevanju in organiziranju človekove dejavnosti kot pravi stari okultni rek, da misli usmerjajo ener-gijo.
Abstraktni um
Če želimo razumeti vlogo abstraktnega uma v človeku, se moramo spomniti na vidike prirode, ki so z njim povezani. Oseb-nost, kot vemo predstavlja tretji vidik individualnost in drugi vidik totalnega človaka, medtem ko abstraktni um predstavlja tretji vidik individualnosti, le ta je od vseh aspektov individualnosti najbolj usmerjen za direktno življenje osebnosti. Zaradi tega je tu-di do neke mere odgovoren za njena dejanja. V njem se nahajajo semena karme, kot končna postaja osebne smrti in začet-na postaja ponovnega porajanja osebnosti.Tudi v primeru človek, lahko dobi individualnost novo obliko osebnosti le, če pretopi oz.uniči staro. Strah, vzbujajoča smrt osebnosti, e ta pozna smrt;individualnost je neumrljiva, gre v bistvu za zelo pozitiven proces, ki omogoča človeku vedno bolj-še izražanje in globlje dojemanje njegovega notranjega bitja. Ta proces imenujemo reinkarnacijski proces. Posamezno življe-nje osebnosti pa reinkarnacija.
Prva funkcija abstraktnega uma, je spomin ki vsebuje izkušnje, le ta pa nas usposablja za obvladovanje nekih situacij ali de-janj. Izkušnje se v abstraktni um nalagajo iz reinkarnacije v reinkarnacijo in ne poznajo preminotja prav zaradi tega človek napreduje. Te izkušnje delujejo na življenje posamezne osebnosti kot nevidna sila, ki nam okvirja način življenja, samo pod pogojem dovolj močnih izkušenj; običajno le ena izkušnja ne zadostuje, marveč se mora velikokrat ponoviti, preden postane njena moč odločilna. Lahko mine več sto reinkarnacij, preden neka osebnost sledi izkušnji abstraktnega uma, da se ne sme slepo vdajati strastem, čeprav si je to izkušnjo nabirala individualnost iz skoraj vsakega od stotih življenj. No teh funkcij abstra-ktnega uma je še precej in jih ne bi opisoval. Za nabiranje izkušenj abstraktnega uma je odgovoren zakon vzroka in učinka ali zakon karme, ki se ne nanaša na neodgovorno in slepo bitje, ki mu pravimo osebnost, marveč na samozadovoljajočo se individualnost. Žal pa se neposredni učinki zakona karme odigravajo v svetu osebnosti. Zakon preko osebnosti vrača individualnosti le to kar je sejala skozi neko prejšnjo osebnost. Če individualnost ni obvladovala osebnosti in ji dopustila da dela zla dejanja tedaj bo njena osebnost navidez po krivici trpela, zlo se je povrnilo. Isto velja za dobra dejanja. Velikokrat se obravnava zakon karme (usode) v zvezi z vezanstjo človeka na »kolo rojstev In smrti« češ, da vežejo individual-nost nanj tako dobra kot zla dejanja. Toda individualnost na tri svetove osebnosti ne vežejo akcije ali potrebe, temveč lastna volja po dovršenosti, do katere lahko pride le preko izkušenj iz življenja v obliki.
Spodnja slika nam prikazuje reinkarnacijski krog. Vse v naravi nastopa po tem cikličnem krogu. S tem so se ukvarjali že filo-zofi v prejšnjem
stoletju z vso živo in neživo prirodo. Če predpostavimo, da je človek visoko razvit računalnik in da deluje po vnapej določenem programu, se nam razkrije teza, da če človeka ob smrti zapusti astralno telo z dušo, ki je v funkciji progra-ma,se mora taisto astralno telo z dušo po določenem času; odvisno od razvojne stopnje človeka, vpeti v novorojenca in ga po-vezati s srebrno nitko, s tem nastopi nov življenski ciklus, kajti ko se prereže popkovina, se vez z materjo prekine in vstopi se novo življenje, ki deluje kot zelo visoko razvit programski del človeškega življenja.
Klikni za povečavo.
Pri tem slikovnem prikazu je bistvo reinkarnacije teza : če se astralno telo v katerem se zrcalijo vse ravni in podravni nivojev bivanja v primeru smrti odlepi od fizičnega telesa, s katerim je povezano s srebno nitko, kar ni nič drugega kot življenska veja sutratme, zavestna in kreativna veja, sta med spanjem povlečeni v astralno telo in če se srebrna nitka pretrga, umre naše fizično telo, mi pa nadaljujemo svoje življenje na astralni ravni.
