Pred tem smo se ukvarjali z dvema telesoma: fizičnim in eteričnim.Obravnavali sta se kot dve visoko organizirani obliki materije. V nadaljevanju se bomo skušali poglobiti v psiho ali kot bi temu dejali - subjektivni vidik ali subjektivno stran prirode.
Vse kar obstoja, se da obravnavati na več različnih načinov. Ponavadi poskušamo celoto razdeliti na več komponent in ugotoviti, kakšni so odnosi med komponentami in celoto, ter med komponentami samimi.Pri vsaki taki delitvi sledimo določenemu namenu. Za razumevanje totalne konstitucije človeka je daleč najbolj uporabna delitev, po kateri se vse kar obstoja,deli v tri vidike prirode, imenovane tudi trije aspekti logosa.
Prvi vidik predstavlja bit nečesa (kar pač že obravavamo). Bit nam bo tu pomenila temelje obstoja nečesa, če ni volje do nje, pravimo prvemu vidiku prorode tudi vidik volje ali namenskosti.
Drugi vidik prirode je tisto s čemer nekaj zazna obstoj česarkoli (ne nujno samega sebe). Temu z drugimi in bolj razburljivimi besedami rečemo subjektivnost, senzitivnost, psihičnost, itd.
Tretji vidik je pojavnost česarkoli. Ker se vse pojavlja skozi oblike in je praviloma nekaj objektivnega, nosi tretji vidik prirode tudi sinonime; vidik oblike, objektivnosti razlikovanja itd.
Oglejmo si sedaj povezavo med tremi vidiki prirode in konstitucijo človeka. Človekovo bit predstavlja poruša. Rečemo ji tudi živost, ker je v človeku nosilec življenja (spomnimo se le na življensko vejo sutratme). Živatma je drugi vidik človeka, torej je tu pravi »dom« človekove subjektivnosti. Za razliko od manj razvitih bitij, je osnova človekove subjektivnosti podana v možnosti zavedanja samega sebe oziroma svojega obstoja. Kaj pa predstavlja človekovo pojavnost? Predstavlja jo njegova celotna osebnost.
Napisali smo že, da se vsak od človekovih treh principov deli na tri aspekte.Vsak aspekt dejansko predstavlja enega od temeljnih vidikov posameznega principa. Sat predstavlja bit poruše, ananda njeno subjektivno stran in čit njeno pojavnost. Slednji aspekt poruše ni nekaj objektivnega za nas, ki nam še celo abstraktni manas dela težave, torej je treba upoštevati ralativnost treh vidikov prirode. Atma je bit živatme in s tem bit človekove subjektivnosti, buddhi predstavlja subjektivno plat živatme, torej »srce « človekove duše, abstraktni manas pa predstavlaja pojavno stran živatme. Konkretni manas predstavlja temelj osebnosti, njeno bit, kama njeno subjektivno stran in obe fizični telesi njeno pojavno stran.
Slednji aspekt poruše ni nekaj objektivnega za nas, ki nam da se dajo tudi sami vidiki prirode še naprej delti po istem načelu.Tako prestavlja drugi vidik vseh človekovih aspektov njegovo totalno psiho subjektivnost, čeprav je v ožjem smislu pojem človekove subjektivnosti rezerviran za živatmo.Tretji vidik vseh naših aspektov predstavlja materialno substanco, pri čemer največkrat govorimo kar o telesih. Tako predstavljajo subjektivni vidik kame čustva, želje in občutke(ugodje, neugodje), česar se vsak normalen človek prav dobro zaveda. Toda isti človekov aspekt (kama) ima tudi svoj tretji vidik, ki so ga sposobni zaznati posebno strenirani jasnovidci. Pravimo mu kamično ali astralno telo in je še bolj fine materije kot eterično. Podobna situacija je tudi pri drugih aspektih človeka. Ker je v centru pozornosti razvoj živatme, se bomo tako pretežno srečevali s subjektivnim vidikom in manj s pojavnim. Izjemo bomo naredili le v primeru fizičnega in eteričnega telesa, kjer smo se posvečali pretežno njuni pojavnosti. Subjektivna funkcija ali drugi vidik fizičnega telesa je njegovo posredovanje golih fizičnih vtisov, predvsem povezanih s petimi čutili. Subjektivni vidiki eteričnega telesa pa so, poleg eventualnega zaznavanja eteričnih vtisov, zlasti nagoni. Ločimo dve vrsti nagonov:
- Nagone po samoohranitvi in
- nagone po ohranitvi vrste.
Podobno kot predstavlja sleherni predmet določeno modifikacijo materije, tako predstavlja sleherno stanje psihe določeno modifikacijo zavesti. Kot lahko predmete po njihovi notranji dinamičnosti (agregatnem stanju) delimo v več različnih nivojev, tako lahko tudi psiho delimo na več osnovnih nivojev, glede na prodornost dojemanja. Ti nivoji popolnoma ustrezajo našim aspektom, torej je vsak osnovni nivo psihe le drugi vidik ustreznega aspekta.Opozoriti velja,da so realna stanja naše psihe vedno mešanica osnovnih nivojev, pri čemer prednjači v tej sestavi tisti nivo, skozi katerega se trenutno najbolj izražamo. Nivo, ki ga še nismo razvili je npr. atmični nivo, seveda ni v «mešanici«.
Oglejmo si sedaj nivoje psihe. Tudi tu se ne bomo dotaknili nivojev, ki so znotraj atmičnega. Prva dva, nivoja fizičnih vtisov in nagonov smo že spoznali. Tudi s tretjim nivojem, kamičnim smo se že nekoliko ukvarjali. Četrti nivo psihe so naše konkretne misli, torej misli, ki so posvečene konkretnim objektom ali dogodkom. (Tretji vidik konkretnega manasa predstavlja t.im. mentalno telo). Peti nivo psihe so naše abstraktne misli. (Tretji vidik abstraktnega manasa predstavlja t.im.kavzalno telo). Cavsa pomeni v latinščini vzrok, je nosilec vzrokov – zakaj, bomo še videli).
Če imamo s petim nivojem psihe v našem vsakdanjem žvljenju še nekaj izkustva in je vsaj do neke mere prisoten v naši »psihični mešanici«, pa bi težko trdili za preostala dva nivoje. Za šesti nivo psihe je značilno neposredno razumevanje bistva sleherne stvari ali bitja, ki mu pravimo tudi duhovna intuicija. Kot bistvo se nam kaže predvsem subjektivna stran stvari ali bitja. Sedmi nivo psihe vsebuje subjektivno identifikacijo z »univerzalno bitjo«. Če se malo zamislimo nad tem stavkom, bomo videli,da mora biti ta nivo psihe res zelo oddaljen od tudi najbolj vzvišenega izkustva povprečnega človeka.
Tudi človekova psiha se da deliti na tri vidke, ki pa jim bomo zaradi preglednosti rekli, trije elementi psihičnega procesa. Ti trije elementi so navzoči pri slehernem psihičnem procesu, le da nastopajo na višjih nivojih psihe ( zlasti na zadnjih dveh ) v precej drugačni obliki kot na nižjih. Prvi element psihičnega procesa, ki ustreza prvemu vidiku prirode, je subjekt sam. Na nižjih nivojih psihe se subjekt manifestira kot jaz, na višjih dveh nivojih pa kot organizacijski center. Vedno pa je subjekt os, središče zavestnega življenja. Drugi element psihičnega procesa je odnos med subjektom in objektom. Objekt tretji element psihičnega procesa je namreč odtujen subjektu; če hoče torej subjekt stopiti v stik in celo manipulirati z objekti, mora biti z njim v določenem odnosu. Dokler živi subjekt v obliki jaza, je temelnji odnos med subjektom in objektom odnos identifikacije.To pomeni, da se jaz identificira s celo kopico objektov, v katerih vidi nekakšen svoj podalšek. Seveda se ne identificira z vsemi objekti. Toda zadostuje,da se z nekaterimi, in že je vpet v kletko samoodtujitve. Z razvojem živatme se spona identifikacije subjekta z objekti trga, pri čemer jo nadomeščajo odnos razumevanja. Slednji odnos je značilen za subjekt na stopnji organizacijskega centra. O tretjem elementu psihičnega procesa smo se že nekaj seznanili. Če je subjekt relativno stabilen in se mu le zato počasi menja oblika, pa je za objekte značilna stalna menjava, dinamika in mnoštvo, med tem ko je subjekt zmeraj en sam.
