O duša vem, da si  marsikje že bila,

na lepih gorah, na lepih obalah morja,

kaj pa kaj praviš  o tvoji deželi srca?

„ Deželi srca? Še nikdar slišala“

Tvoja dežela srca

je najlepša stvar tega sveta,

v njej je svetloba vseh zvezd,

v njej je zvok vseh harmonij,

v njej je ves tvoj božji mir,

v njej je tvoja sreča doma,

v njej prebiva vsa tvoja blaženost,

v njej prebiva vsa tvoja modrost,

v njej prebiva vsa tvoja svetost.

To je tvoja dežela srca,

katere lepot se opisati ne da.

Te zanima kako priti do tja?

Najprej, bodi do sebe iskren ,

bodi do sebe do amena pošten ,

ne obsojaj ne sebe, ne drugih,

ne obljubljaj si obljub,

ki si jih ne moreš izpolniti,

ne zamišljaj si vseh tistih misli,

ki jih lahko zveš s tem da vprašaš,

kajti vsi odgovori že ležijo v tebi,

včasih je na njih treba le počakati,

iz srca si jih vzeti in naprej dati,

stori le to, kar je v tvoji moči,

sprejmi sebe takega kot si.

Ima tvoja dežela srca kaj opraviti s tvojim očesom?

Verjemi da ima, pa še kako ima.

V Svetem pismu piše, da je svetilka telesa tvoje oko,

če je le to čisto ono pravi, bo svetlo tudi tvoje telo,

če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo temačno tudi tvoje telo.

Vsak človek ima torej troje očes,

dvoje za gledanje navzven

in eno med njima za gledanje navznoter.

Za odprtje le tega pa ti je vedno potreben mojster.

Hodi po poti diha in prosi

in tvoj mojster luči ti bo prišel nasproti.

Stojan Svet

raziskovalec neumrljivega v sebi