Ne glede na to, ali si ti pristaš taoizma,

pristaš ateizma ali pa katolicizma,

vsi hodimo po poti diha,

po poti zunanjih in notranjih občutkov,

po poti strahov, sovraštva in jeze,

po poti zaupanja, miru in ljubezni,

po poti hrepenenja in notranje izpolnitve,

po poti prepoznavanja svojega bistva,

po poti prepoznavanja svojega smisla. ;)

Svet okoli tebe je vedno tak,

kakršnega znotraj sebe doživljaš,

če si žalosten, zate joka nebo ko dežuje,

jokajo rože, celo drevesa,

takrat ne zaznaš srečnega človeka,


A glej ga zlomka, ko si zaljubljen,

so zaljubljeni tudi oblaki,

tvoji notranji občutki so božanski,

zaljubljen je celo dež in drevesa,

takrat pa zaznaš srečnega človeka.

Ista scena, a različna doživetja.

Stojan Svet
raziskovalec neumrljivega v sebi