Kdo je razsvetljen?

S prijateljico sva debatirala o razsvetljenju,

ona je trdila, da neka določena oseba je razsvetljena,

jaz pa sem trdil, da ta oseba ni razsvetljena.

Potem me je vprašala; »Kdo pa potem je razsvetljen?«

Odgovoril sem ji; »Jaz sem razsvetljen".  

Vsak, kdor znotraj sebe,

ko zapre oči lahko občuti in vidi znotraj sebe svetlobo, oziroma luč je razsvetljen.

Sam se s to notranjo svetlobo ukvarjam že več kot 33 let,

ta mi je tudi navdih za pisanje mojih pesmi in člankov.

Ljudje so tako smešni, ko ti govorijo kakšen bi moral biti človek, ki je razsvetljen.

Seveda bi razsvetljeni človek moral biti zelo, zelo ponižen,

zelo, zelo ustrežljiv,

zelo, zelo razumevajoč,

nikoli se ne bi smel razjeziti,

nikoli se ne bi smel razžalostiti,

nikoli ti ne bi smel ugovarjati,

vedno bi se moral strinjati z vsemi tvojimi trditvami,

seveda bi moral on živeti v uboštvu,

on bi moral živeti tudi v celibatu,

on bi moral biti berač, a hkrati tudi pomagati vsem ljudem,

hkrati pa bi on ob vsem tem moral biti še kar naprej srečen, itd, itd,

skratka za ljudi bi moral biti razsvetljeni človek živa pravljica za lahko noč otroci.

Sicer pa zate res ni pomembno, kdo zate je, ali kdo zate ni razsvetljen,

kar pa zate je res pomembno je dejstvo, ali v sebi ti občutiš in vidiš svojo notranjo luč,

ali pa se ti o tej notranji svetlobi niti ne sanja,

in če se ti niti ne sanja, imaš pred svojo smrtjo še vedno možnost,

da to notranjo svetlobo občutiš znotraj sebe.

V svojih člankih sem velikokrat omenjal definicije, ki jih navaja slovar slovenskega knjižnega jezika, za katerega sem ugotovil, da je na duhovnem področju zelo, zelo reven.

Marsikatera definicija tam je naravnost smešna in je potrebna temeljite spremembe.

Glede na dejsvo, da zemeljska kugla vsebolj postaja globalna vas, bi si duhovne definicije lahko izposodili iz angleških slovarjev, ki so glede tega dosti bolj natančni, čeprav se tudi tam najdejo definicijske »cvetke«.

V SSKJ piše glede definicije razsvetljenja tole;

»Razsvetljęnje -a s (é) jasno, navadno nenadno spoznanje, ki omogoča človeku pravilno odločitev, ravnanje:

potrebuje razsvetljenja; obšlo ga je kakor razsvetljenje

♦ rel. prejeti razsvetljenje od svetega Duha« 

Po tej definiciji je prijateljica glede razsvetljenosti določene osebe imela prav,

vendar to še vedno ne pomeni, da ta določena oseba, ki je v preteklosti doživela neko nenadno spoznanje, zdaj v tem trenutku v sebi zaznava in vidi to notranjo luč oziroma svetlobo.

Tudi sam sem bil v preteklosti deležen nekih nenadnih nepozabnih božanskih zaznav,

vendar glede razsvetljenja nihče ne more živeti od spominov, življenje je vedno v tukaj in zdaj, zdaj potrebuješ to božansko notranjo svetlobo,

v njej  se boš mnogo lepše počutil, kot pa v svoji notranji temi.

Za kaj takega pa je potrebno vsak dan,

teden za tednom,

mesec za mesecem,

leto za letom,

kar naprej delati na tem nematerialnem, neumrljivem, božanskem bistvu samega sebe.

Seveda pa kdor ne trka,

temu se vrata srca ne odpro.

Amen.

Stoyan Svet