Imamo več predsedniških kandidatov,
ampak njihovi odgovori so podobni kot jajce jajcu
in tisti, ki ima še največ možnosti za zmago,
deluje od vseh še najbolj konfuzno, za sebe poniževalno,
ta človek se ne more odločiti niti med da ali ne
in muti in muti ker se ne more odločiti niti v enem samem vprašanju.
Partijske strukture državne voline komisije RVK so zagotovile
taka poniževalna pravila za kandidiranje za predsednika države,
da so že v predkrogu izločile vse nepartijske nestrankarske kandidate.
„Pa kdo normalen bo šel na občino po formularje za podporo svojega kandidtata,
še posebej če je zaposlen, njegov direktor pa je član ene od naših pravovernih tovariških strank,
občinski birokrat, ki deli formularje pa osebno pozna njegovega direktorja
ki je tudi sam ene od pravovernih tovariških strank,“
mi je pred kratkim potožil eden od sosedov.
Potolažil sem ga z odgovorom,
da je to pač sistem naše preljube kontinuitetno-tovariške volilne oligarhije
in da se bo enkrat tudi to spremenilo, ko ne bo več kaj politčno krasti,
ko se bodo državne plače birokratom zmanjšale na njihovo učinkovitost,
ko ne bo več ne klientelizma ne korupcije,
človek pa mi je lepo odgovoril,
naj raje drugim pripovedujem pravljice za lahko noč otroci.
Vrnimo se na naše preljube partijsko krščanske predsedniške kandidate.
Kako lepo jih je gledati v njihove obraze,
ko nam v svojih odgovorih po partijsko-krščansko lažejo kolikor se lagati pač da,
kljub temu, da vsak od njih še predobro ve, da ima laž vedno le kratke noge.
No tudi ti si v srcu otrok, pa naj bo tale pravljica zate za lahko noč, ali pa za dobro jutro,
ima pa dobro, še kako večno poanto, poanto zate biti več kot Bog.
V neki kraljevini je umrl njihov dobri kralj,
ki pa ni imel nobenih sorodnikov
in ko so se ministri odločali o njihovem novem kralju
so seveda bili vsi v hudi zagati.
Kajti nihče od njih ni segal v vrlinah bivšemu kralju niti do gležnjev,
kaj šele do kolen, skratka bila je velika zagata, koga za bodočega kralja izbrati.
Ta zagata je na dvoru trajala več mesecev,
dokler jo ni prekinil neki vsem neznani mož,
ki je iznenda prišel na sejo prerekajočih se ministrov
in se na osuplost vseh ministrov kar vsedel na prazen kraljevi prestol.
Vsi ministri so bili tako osupli in presenečeni nad drznostjo tujca,
da je vsem kar zaprlo sapo,
potem je pa prvi minister vprašal tujca,
če je mogoče on kak kraljev sorodnik za katerega ministri še ne vedo.
Tujec jih je mirno pogledal in jim rekel:
„Ne, jaz sem več kot kraljev sorodnik“
Prvi minister odgovoren za stike z javnostmi ga je vprašal,
če je ta tujec morda sam kralj kakega bližnjega, ali daljnega kraljestva
in tujec jim je spet mirno odgovoril:
„Ne, jaz sem več kot kralj“
Prvi minister vidno razburjen ga je vprašal, če je on potem mogoče sam človek, ki je Bog:
In tujec mu je mirno odgovoril:
„Ne jaz sem več kot Bog“
Ta odgovor je presegel potrpljenje prvega ministra
in ga tako razkuril, da je zakričal nazaj temu neotesanemu tujcu:
„Če je tako, potem nisi nič!“
„Res je“ je mirno odvrnil tujec, „ jaz sem nič“
Ampak v tem trenutku je nastala grobna tišna in tak mir
da je vse ministre obšlo neizmerno zadovoljstvo in sreča.
Oni so molče gledali njega in on njih,
ampak v tem njegovem pogledu je moralo biti nekaj,
kajti eden za drugim so ga ponižno prosili, naj bo on njihov kralj
in je bil in še vedno je kralj tudi tvojega srca.
Torej bodi tudi ti ta kralj, ali kraljica svojega srca
in postal(a) boš tudi ti ta kralj, ali kraljica svoje države in svojega vesolja.
Ampak s predsedniškimi, ali karšnimi koli že drugimi lažmi, verjemi mi,
ne boš prišel nikamor, oziroma samo do ponavljajočega se svojega trpljenja
in samo do dolgočasenja sebe in svojih volilcev in sodržavljanov.
Kakor te tvoja resnica v srcu osvobodi,
tako te tvoja laž vedno samo priklepa
v tvoja trpljenja ponavljajočih se, tvojih premilih ti odvisnosti.
Bodi resnicoljuben do mile ti energije, ki te živi,
Bodi več kot Bog,
Bodi ta nič v katerem je vse.
Stojan Svet
raziskovalec neumrljivega v sebi
