Kaj je narobe z našim pravnim sistemom? Ali smo zopet priča novemu škandalu, ko lahko vsak laik ugotovi, kako prepletena je cerkev z državo, pravnim sistemom in ostalimi institucijami?

Župnikovo otipavanje ni spolni delikt, to smo lahko prebrali 15.2.11. v dnevnem časopisu Dnevnik.

Duhovnika Slavka Štefka je višje sodišče v Mariboru oprostilo vseh obtožb spolnega napada na mladoletne osebe. Višje sodišče je ocenilo, da v tem primeru ni šlo za zadovoljevanje spolnega nagona, ter pa to, da se je v enem primeru to zgodilo v prisotnosti drugih otrok. S takšno razsodbo so zadovoljni na mariborski nadškofiji.

Če temu dodamo samo to, da se je v javnosti izoblikovalo mnenje, da so državljani in državljanke izgubile zaupanje v državo in pravni sistem, je to samo še bolj poglobilo takšno mnenje državljanov RS.

Stroka ima o tem, kaj je spolni napad na mladoletno osebo, jasna stališča, takšna bi moral zastopati tudi pravni sistem. Naše vprašanje je: Kdo je v tem primeru zatajil, stroka , pravni sistem, ali oba? Ali je RKC res nad zakoni RS? Ali bo ta primer opozorilo vsem, ki so spolno zlorabljeni in še razmišljajo o tem, komu bi zaupali svojo strahoto, samo še ena zaušnica več, da tega ne smejo storiti? Ali pa želi cerkev doseči to, da bo otipavanje deklic in dečkov novodobna morala RKC?

Zelo resno se lahko vprašamo, v kakšni državi živimo, da ne moremo zaščititi niti nedolžnih otrok. Ali bodo ti zlorabljeni otroci kaznovani zato, ker so povedali, kaj se jim je zgodilo? Cerkev se na ves glas širokousti, kaj je moralno in kaj ne, sama pa živi in podpira nemoralo.

Verjamemo, da bo ta primer in primer bankrota nadškofije Maribor odprl oči vernikom, da bodo spoznali, da podpirajo največjo kriminalno združbo na svetu. Zgodovina cerkve se skozi tisočletja ni spremenila, se samo nadaljuje. Koliko časa bo še potrebno, da ljudje ne bodo več podpirali takšne kriminalne združbe?

Deklice, ki jih je otipaval duhovnik, so doživele hude travme, ki jih bodo morale nositi mogoče celo življenje, takšno je tudi mnenje stroke, lahko se zgodi, da nikoli v življenju ne bodo mogle nadomestiti tega dela otroštva, ki jim je bilo odvzeto v tistem trenutku, ko so doživele zlorabo. Odvzeto jim je bilo dostojanstvo, njihova samopodoba pa je lahko nična. Za to, kakšna bo njihova usoda, ni prevzel nihče odgovornosti, ne cerkev ne stroka niti pravni sistem.

Naše vprašanje vsem, ki to berete, je: Kaj lahko storimo mi vsi, ki nam ni vseeno, kaj se je zgodilo tem štirim deklicam, niti kakšna bo njihova usoda? Vsak od nas, ki se ne strinja s takšno razsodbo višjega sodišča, lahko pripomore k temu, da se kaj takšnega ne bo nikoli več zgodilo.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

Zanj Janja Škrjanc, predsednica