Ko boš umrl, se ne boš več spraševal, ali Bog je, ali
Boga ni, ali duša je, ali duše ni,
ne boš se spraševal kakšna je razlika med duhom in dušo, svojo
nematerialno zavest boš živel naprej.
Vedno so obstajali in obstajajo ljudje, ki so poznali in
poznajo način,
kako skozi svoj dih zaznavati to najsubtilnejšo energijo,
ki je za vsem,
ki se odraža v tvoji notranji svetlobi, tvojem notranjem
zvoku, tvojem notranjem dotiku in tvojem notranjem okusu.
Če takih ljudi ne bi bilo, ne bi bilo nobenih svetih
spisov
in posledično temu, ne bi bilo tudi nobene religije.
Bog je učitelj in ta je znotraj vsakega od nas in iz
svoje notranjosti se učimo
ne glede na to, ali to hočemo, ali pa ne.
Boga lahko primerjamo z drevesom, na katerem rastejo
plodovi
primerjamo ga lahko tudi z vodo, ki daje življenje temu
drevesu
in seveda tudi s soncem, ki sije na to drevo, najina
zavest pa sta hruški,
ki zorita glede na to na kateri strani drevesa rasteta.
Tista hruška, ki raste na severni strani rabi nekaj več
časa, da dozori,
kot tista, ki raste na južni strani.
Tvoje zorenje je tvoja zavest o tvoji najsubtilnejši
energiji, ki te živi.
Seveda so vedno obstajali interpreti, ki so skušali to
najsubtilnejšo energijo opisati
in jo spraviti v neke okvirje glede na stopnjo njihovega
razumevanja te energije.
Danes ne moremo verjeti, da so še nedolgo nazaj ljudje
verjeli, da je planet Zemlja ravna plošča, tako ljudje v prihodnosti ne bodo
mogli verjeti, kako so lahko obstajali ljudje,
ki se niso zavedali svojih najsubtilnejših notranjih
energij in svojega lastnega bistva.
Zapisal sem, da je razlika med teisti in ateisti zelo
majhna, veliko večja je med tistimi,
ki ljubijo ljubezen in tistimi, ki je ne.
Kajti, če ne doživljaš te ljubezni, enostavno ne moreš
vedeti kaj ta ljubezen je,
lahko o njej logično razmišljaš, jo analiziraš kolikor
hočeš, skušaš v njej najti antagonizme,
pa ti ne bo to prav nič pomagalo, da se ji bi kakorkoli
znotraj sebe lahko približal.
Ta zelo posebna najsubtilnejša ljubezen izhaja iz tvojega
notranjega miru in manj imaš tega notranjega miru, manj imaš tudi šans, da bi
doživljal to zelo posebno notranjo ljubezen.
Tvoj notranji mir pa ima veliko vezo s tvojimi resnicami
in lažmi, ki jih trosiš sebi in naokrog.
Bolj lažeš sebi in drugim, bolj nemiren si, manj imaš
samospoštovanja, bolj si v svojem življenju nezadovoljen in nesrečen.
In če ne spoštuješ ne sebe ne druge, če si nezadovoljen
in nesrečen je to zate dobro,
ker te samo to lahko prisili, da začneš iskati izhod iz
svojega nezadovoljstva.
Predlagam ti, da se začneš družiti s tistimi, ki v sebi
doživljajo več tega notranjega miru in ki znajo v sebi ljubiti to najsubtilnejšo
ljubezen, kateri eni rečemo tudi Bog.
