Znotraj vsakega človeka sije tista luč, ki je bila najprej,

v kateri je tvoje življenje.

Iz nje si izšel in vanjo se boš po smrti tudi vrnil.

To ni nič novega, vse svete knjige iz različnih koncev sveta pišejo o tem,

še posebej pa Tibetanska knjiga mrtvih.

Če se zavedaš pomembnosti čutenja in videnja svoje notranje luči,

se ne boš obiral, ampak boš storil vse, da do te svoje notranje luči čimprej tudi prideš.

To notranjo luč je Jezus imenoval tudi božje kraljestvo za katerega vstop ni potrebno nič drugega kot samo to, da imaš srce otroka, kar seveda ni tako preprosto kot se zdi,

kajti vsi smo zelo zakomplicirani, poenostaviti pa se je včasih zelo težko.

Ta notranja luč je tudi tista resnica, ki ni od tega sveta in ki te bo, če jo boš v sebi prepoznal tudi osvobodila od lažnega sebe.

Kolikor te notranje svetlobe si prepoznal v svojem življenju,

toliko jo boš tudi ko boš v onostranstvu, nič več niti nič manj.

Vendar je danes zelo malo avtorjev, ki pišejo o tej notranji luči. Le zakaj?

Če nečesa znotraj sebe nisi videl, o tem nečem niti ne moreš pisati, mar ne?

Skozi svojo notranjo svetlobo lahko začutiš enost z Zemljo in vsem vesoljem.

To notranjo svetlobo sveti spisi imenujejo tudi ljubezen, seveda ne kaka katoliška, ali budistična, ali muslimanska, ampak univerzalna ljubezen, katere je vsak človek lahko deležen,

saj se nahaja znotraj njegovega lastnega srca.

Dobra je tista zgodba, ki pripoveduje, da se je bog skril v naša srca,

da bi ga v svojih srcih tudi iskali in tudi našli.

Ta notranja luč se izraža tudi kot notranji mir, bolj si v notranjem miru sam s seboj,

več možnosti imaš, da boš enkrat začutil in videl svojo notranjo luč.

Od te notranje luči je odvisno tudi tvoje razpoloženje.

Četudi ni zunanjih razlogov za tvojo dobro voljo, si samo zaradi čutenja te notranje luči lahko zadovoljen in notranje izpolnjen.

Seveda ob čutenju te notranje svetlobe  tudi zunanji negativni dejavniki nimajo tako velikega vpliva na tvoje življenje, kot ga imajo sicer,

saj te podpira celotno vesolje.

Pravzaprav je tako kot piše v svetih knjigah; dvema gospodoma ne moreš služiti,

vsak človek služi samo bodisi svoji notranji luči, ali pa svoji notranji temi.

Tvoje notranje zadovoljstvo in sreča sta pravi pokazatelj komu, ali čemu znotraj sebe služiš.

Res ni nobene potrebe, da bluziš v svoji notranji temi.

www.besedemiru.net