Osnovna stran 
 
 Življenju prijetno
 Stara in nova znanja
 Orientalski okultizem.
 Feng shui
 Mislimo pozitivno
 Zdravje na dosegu
 Ekološka zavest
 Spolnost in erotika
 Predstavitev prireditev
 
 Slovenija
 Turizem, gospodarstvo
 Pravice državljanov
 Socialna država
 Kultura
 
 Zanimivosti izven meja.
 
 Poezija-proza
 
 Aforizmi, brez dlake na jeziku
 
 Alternativni nasveti
 Katedralin horoskop
 Astrologija. Tea
 
 Pisma bralcev
Iskalnik

Življenju prijetno : Stara in nova znanja 16 Feb, 2012 - 4:04:36 AM


Razdresiraj si svoj zdresirani um
6 Nov, 2007 - 3:06:15 PM

Pošlji znancu, prijatelju
  Natisni članek

Če verjameš, ali pa ne, sva ti, jaz in vsak

prav tako kot kak pes v procesu dresiranja že od samega rojstva,

dresirana sva v tem kaj je prav in kaj ni prav,

dresirana sva v tem kaj je dobro in kaj je slabo,

dresirana sva v tem v kaj naj verjameva in v kaj ne,

dresirana sva v tem kako naj se obnašava in kako ne,

dresirana sva v tem katerim ciljem naj slediva in katerim ne.


Za vsako stvar, ki si jo kdaj naredil, ali kdaj rekel,

v kateri si bil ubogljiv, ki je zadovoljila tvoje starše, učitelje, župnike

in tiste tebi nadrejene, ali tiste okoli sebe si bil lepo nagrajevan,

za vsako stvar v kateri nisi bil ubogljiv, ki si jo kdaj storil ali rekel,

ki se ni skladala z verjetrji in željami tvojih staršev in ostalih,

pa si bil lepo grajan ali kaznovan.


99% tvojih verjetij in verovanj je posledica prav te dresure iz tvojega otroštva,
s katero so te dresirali tvoji straši, šola in ljudje s katerimi živiš.


Recimo sam sem bil v mladosti dresiran v duhu bratstva, enakosti in svobode.

Moji starši so verjeli v to bratsvo, enakost in svobodo,

verjeli pa so tudi, da tisti, ki verjamejo v Boga,

verjamejo zgolj in samo v „lažnega iluzornega Boga“.


In imeli so prav, kajti večina zdresiranih tistih, ki so verjeli v „Boga“,

so to zdresirano počeli zgolj in samo v zadovoljstvo svojih staršev,

v zadovoljstvo svojih župnikov in ostalih ljudi s katerimi so živeli,

kajti Bog, ali bog ni bilo njihovo izvorno izkustvo,

ampak samo tisti pridresiran koncept v katerega moraš ubogljivo verjeti in verovati,

če hočeš biti v družbi verujočih lepo sprejet in spoštovan.


Seveda ker moja starša nista verjela v iluzornega boga,

sta prav tako kot mnogi drugi zdresirano verovala in verjela v komunističnega Boga bratstva in enotnosti.


Njuna vera in verjetje v bratstvo se je sprevrgla v iluzijo lažnega bratstva,

njuna vera in verjetje v enakost se je sprevrgla v iluzijo lažne enakosti

in njuna vera in verjetje v svobodo se je sprevrgla v iluzijo lažne svobode.

Vse kar jima je na koncu ostalo je bilo razočaranje v to kar sta verjela.


Na koncu se je še vsa ta lažna jugo-enakost, bratstvo in svoboda

sprevrgla še v vsesplošno jugo-morijo,

v kateri je umrlo na stotine tisočev nedolžnih ljudi.


Današnji člani kameleonskih kontinuitetnih strank naslednic te pretekle iluzorne

enakosti, iluzornega bratsrva in iluzorne svobode,

seveda sploh ne vejo več koga pravzaprav zastopajo in katere vrednote

razen seveda vrednote polnjenja svojih lastnih žepov naj še sledijo.


Pustiva vrednote naših zdresiranih nesrečnih kontinuitetnih članov kameleonskih strank in se raje vrniva k najinemu lažnemu Bogu.


Reciva, da so hipotetično tvoji starši verni katoličani

in te lepo vzgajajo v katoliški veri.

Ti ju lepo ubogaš in ju skušaš na vsak način zadovoljiti,

da bi bil od njiju pohvaljen in nagrajevan

poleg redne hoje k mašam še vsak dan vneto prebiraš sveto pismo (SP).


V SP naletiš na več mest, kjer je lepo napisano,

da se nikakor ne klanjaj svetim podobicam,

ki so narejene s človeško roko, niti iz lesa, ali kovine, niti namalane s kakim čopičem,

kajti to je po SP greh in žalitev Boga.


Ko v SP prebereš, da je Jezus preganjal tudi razne preprodajalce v svetem hramu,

se tako tudi ti odločiš, da boš tudi ostalim vernikom pokazal svojo pravoverno Jezusovo gorečnost in vseobsegajočo svetopisemsko resnico.


Zato med neko mašo v cerkvi vsem na očeh pristopiš k nekemu lesenemu križu na katerega je pribit Jezus, katerega noge kipa so od dotikov rok vernikov in njihovih poljubov že povsem zlizane in goreče pljuneš nanje,

kajti točno nekaj takega bi danes naredil tudi Jezus, ki je bil hudo proti malikovanju,

za katerega so duhovniki takratnega časa itak bili samo in zgolj gadja zalega.

Razmisli kaj bi v takem primeru storili tvoji verni starši,

bi te pohvalili,

saj vendar v SP na katerega se sklicuje cerkev na toliko mestih lepo piše: "Ne malikuj",

ali pa bi se te starši celo odrekli in te poslali kam na prevzgojo?


Tudi islam, hinduizem in budizem bodisi prepovedujejo, ali odklanjajo malikovanje,

vendar bi se ti v primeru, da bi pljunil na njihove lesene podobice preroka Mohameda, ali Bude, Krišne ali pa recimo Prabhupade v kakem njihovem templju zgodilo povsem isto, če ne še kaj hujšega.


Pomisli ljudje bi te linčali v imenu te neverjetne sile,

ki vse ustvraja, ki vse vzdržuje, ki vse uničuje,

za katero v vseh svetih spisih lepo piše,

da je vseznajoča, vseprisotna in vsemogoča, polna miru, resnice in ljubezni.


Se ti zdi tako obnašanje ljudi logično, ali pa se ti zdi tragikomično in hkrati smešno?


Bog je ljubezen, ampak toliko sovraštva, kot sem ga bil deležen ko sem prvič v življenju pri sedemnajstih letih vstopil s kapo na glavi v katoliško cerkev nisem bil deležen nikoli kasneje.


Moje nepoznavanje cerkvenih pravil je bila huda žalitev za prisotne vernike katoliškega „Boga“ in če bi jim bilo takrat dovoljeno brez kazni me ubiti, bi me z veseljem tudi ubili,

da bi s tem zadovojili pravici njihovega edinega in pravičnega „Boga“.

Hvalabogu, da mi je bilo dano, da sem že takoj na začetku lahko spoznal njihovega lažnega Boga.

Seveda ne dvomim, da bi se mi kaj podobnega zgodilo,

če bi med islamsko molitvijo recimo z blatnimi čevlji vstopil v kako mošejo,

ali kak hinduistični hram.

Ampak glej ga zlomka, če greš pa z blatnimi čevlji v kako katoliško cerkev je pa vse v redu, to ni žalitev za njihovega Boga,
če imajo ženske na glavah med mašo rute tudi ni žalitev za njihovega Boga, tudi ni žalitev za Boga, če imajo predstavniki RKC med mašo na glavah smešna pokrivala,
huda žalitev za Boga je samo če imaš med mašo ti kot moški na glavi kapo?

Če si tudi ti tak goreči vernik kake religije ne dvomim,
da bi se z veseljem pridružil kaznovanju tistega,
ki na kakršenkoli način žali tvojega milega ti „Boga.“

Pomisli, je zaradi njihovih nasprotujočih božjih pravil kaj narobe z Bogom-njihovo vsemogočno vseprisotno silo,

ali pa je kaj narobe s temi ljudmi in njihovo podedovano jim religijsko dresuro?


Pravzaprav so vse cerkve, mošeje, vsi božji hrami in božja svetišča povsem navadne stavbe običajno z malo višjimi stropovi,
edina razlika med njimi je ta, da so v njih različne ali podobne lutke, ki predstavljajo njihove premile jim edine in večne „Bogove“,
ki tam pri njih po besedah njihovih predstavnikov lepo „počivajo.“???

Torej zaradi teh lesenih, glinenih, kamnitih lutk in zaradi s čopičem namalanih platnenih podob se moraš ti tam  pokoravati nekim njihovim pravilom, da ne bi užalil njihovega Boga.


In vendar če hočeš v svojem življenju res kdaj priti do pravega Boga,

ki je seveda tvoje lastno izkustvo znotraj tvojega lastnega milega ti srca,

se moraš najprej začeti oddresiravati od staršev vsiljenih prepričanj in verovanj

in se začenjati naslanjati na svoja lastna premila ti izkustva znotraj sebe.


Vsi nesporazumi, vsa sovraštva, vse vojne med ljudmi nastajajo zgolj in samo zaradi nasprotij in razlik v njihovih dresurah,

zaradi programiranja njihovih podedovanih vsiljenih verjetij in verovanj,

ker je večina ljudi sveto prepričanih,

da ima njihov zdresirani prav od vseh drugih prav še najbolj prav.


Za „svoj zdresirani prav“ so pripravljeni neverjetno lagati,
se neverjetno prepirati, neizmerno žaliti, sovražiti in se po potrebi tudi pobiti.


Sicer pa res, na kaj pa naj se naslonijo ti ubogi zdresitrani ljudje znotraj sebe,

če je njihova zdresiranost tisto za njih edino in najbolj sveto,

če so pa znotraj sebe povsem prazni,

če nimajo nobebenega izkustva o neumrljivem delu njih samih,

če v svoji temi ne znajo videti znotraj sebe nobene luči,

če ne znajo znotraj sebe prisluhniti svojemu neumrljivemu delu sebe ?

Seveda pa je vse tvoje hrepenenje po tem spoznanju itak že ves čas znotraj tebe
in seveda je že ves čas znotraj tebe itak tudi že ves tvoj ocean tvoje notranje izpolnitve.

Vse kar te omejuje od tega notranjega raziskovanja,

so vsa tvoja pretekla zdresirana, vsiljena, sprogramirana, iluzorna,

od tvojih staršev in njih cerkve, ali komunizma verovanja,

ki so ti bila prelepo sprogramirano podtikovana vse od tvoje rane ti mladosti.


Kar je najhuje, je, da ko tvojih strašev ni več,

sebe lepo po ustaljenih vzorcih veselo dresiraš naprej kar sam

in svojo dresuro lepo prenašaš še na svoje otroke, ali vnuke.


Razumi, da tvojega Boga nikoli ni bilo niti v preteklosti

in da tvojega Boga nikoli ne bo niti v tvoji prihodnosti,

ker je ta vesoljna sila srca vedno bila je in bo le v tem občutenem trenutku zdaj,

izven tistega časa in prosotora, ki te omejuje,

je samo v tvojem notranjem miru, veselju in radosti,

vedno le tega trenutka zdaj.


Torej je vse, kar bi te moralo zanimati to,

na kakšen način začutiti svojega duha in ostajati v tem trenutku zdaj.


Če pogledaš majhne otroke, vidiš da ne znajo z mislimi biti niti v preteklosti,

niti v prihodnosti, ampak samo v sedanjosti

in ravno zaradi tega so tako spontani in tudi tako lepi.


Zato je Jezus pred dva tisoč leti rekel,

da če hočeš priti v božje kraljestvo, moraš imeti srce otroka.


Božje kraljestvo ni nikoli bilo nikjer drugje kot tu v tvojem srcu, vedno v tukaj in zdaj,

ampak ti ne znaš biti v tem trenutku tukaj in zdaj, ne znaš biti v svojih nebesih,

zaradi tvoje podedovane dresure, se bojiš oddresiravati sebe,

ker se v svoji zdresiranosti počutiš tako udobno in tako varnega.

Tvoja zdresiranost te podpira od zunaj, od vseh tistih, ki so podobno zdresirani kot ti,

nikoli pa te tvoja zdresiranost ni podpirala od znotraj,

zato si večino svojega časa znotraj sebe tako lepo prazen.


Torej kaj naj storiš za začetek svojega oddresiravanja?


Ko se kaj novega lotiš, si najprej nehaj ponavljati negativne mantre,

ki so ti jih v življenju trobili že tvoji starši in drugi prijatelji,

kot recimo:

res sem bogi”

vem, da sem neumen”,

vem, da sem nesposoben”,

kaj boljšega si res niti ne zaslužim”,

brez veze, da se tega sploh lotim, itak mi ne bo uspelo”

kaj tako slabega se itak dogaja samo meni” itd, itd, itd,

skratka svoje negativne zdresirane mantre poznaš zase ti še najbolje sam.

Seveda tvoje negativne mantre nimajo nobene veze s tisto resnico,

ki človeka začenja osvobajati od znotraj.


Prej se boš zavedel, da živiš v zdresiranem svetu različnih človeških dresur,

da si tudi ti samo ena od milijard zdresiranih žrtev na tem planetu,

prej boš lahko pričel s svojim oddresiravanjem,

oziroma resničnim osvobajanjem iz srca od svojega lažnega zdresiranega jaza v tvoji glavi.

Brez premika tvoje zavesti iz tvoje glave v tvoje srce, boš na svojo žalost ostal  še naprej suženj svoje od staršev ti dane  zdresiranosti.


Stojan Svet

www.besedemiru.net












© Pravice ponatisa pridržane. Katedrala.si 2005


Na vrh strani.

Stara in nova znanja
Zadnje objave
DELAVNICA IGRANJA GONGOV
Resnica
Ni nobene potrebe, da bluziš v temi
Smisel Velike Noči
Bog je tvoj notranji mir
Ljubezen je srednjega spola
Sveta geometrija in koordinatorji sveta
Palčki iz Lodmunafirdirja
Ali si svoboden in zakaj ne?
Razdresiraj si svoj zdresirani um

AGT večeri-glasbena terapija.



What the world says about article and concerning var
Site moved by Go FTP FREE