ZBUDI SE VENDAR ČLOVEŠTVO
I.del
UVOD
Le malo kdo popolnoma razume igro življenja in vse kar nas učijo in so nas učile razno vrstne religije, znanstveniki
in
politiki, ki je
le
zavajajo
in
manipulirajo z našim umom.
Prepiramo se
o
tem kaj
je resnica
in kaj
je laž. Vsako dnevno
pa se sprašujemo
o smiselnosti dejanj, ki nas obkrožajo in ki nimajo ne repa ne glave. Ukvarjamo se
le s
svojo
službo, financami in politiko ter ekonomijio in drugimi verskimi zadevami, s show–biznisom, ki na
nas želi
nakako uveljavljati svoj vpliv, pa če
to
verjamete
ali
ne. Vplivne avtoritete
kot
profesorji, duhovniki, znanstveniki,
politiki
in
drugi
razni intelektualci; poizkusite
enkrat
v
življenju
brezpogojno,
verjeti v igro življenja,
čeprav je
to sestavni del, na katerih izkušenjah
gradimo našo
in vsak
svojo prihodnost. Spoznati moramo dejstvo, da
so
vsa
naša
dela, misli, prepričanja rezultat
vseh naših resnic in zablod skupaj, da je vse znanje, le omejeno
na
skupek izkušenj, ki smo jih doživeli skozi življenje; žal pa jih življenje ne sprejema, temveč jih le raziskuje. Religije
niso sposobne
spreminjati
verske nauke
z
razvojem človeštva. Predvsem
pa nam prodajajo Boga, s čimer, ubijajo dušo in duha posameznikom! Politiki in mediji pa nas polnijo in prepričujejo v idiotizme ter s
tem odvračajo
od
raziskovanja
lastnega življenja
in resnice, ki je bila
in vedno bo
v tem vsakem posamezniku! Raznorazne korporacije nas prepričujejo o potrebi
po takih in drugačnih “izdelkih”ali ″dobrinah”, ki naj bi jih potrebovali za svoje življenje…čeprav nas le - ti samo zabavajo
in tako obkrožajo, da le ne bi pogledali levo in desno.
Dogajanja v vesolju
Zanimivo je, da
je vesolje
kot sistem
v dinamičnem ravnovesju, kjer
sta
življenje
in človek
le rezultat
več miljonskega
razvoja
vesolja. Znanstvenik, ki
je raziskoval vesolje, na osnovi
30 letnih astronomskih opazovanj
je naredil konec ″ Teorije velikega poka ″, namreč ″ tako bi spektralni premik k rdečemu″, pomenil, da se galaksije oddaljujejo; razdalje med galaksijami pa
so
konstantne. ″Premik k rdečemu ″ pa naj bi bil
rezultat
gravitacije
galaksij. No, če je dejstvo, da je v vesolju
nenehno gibanje, bi
v
tem primeru
ugotovitve
astronoma
Halton C Arpa, spodbudile raziskave med galaksijami. Svetloba,ki potuje prot inam,mora zapustiti zelo močno gravitacijsko polje galaksij in zato
porabi
energijo, kar
se
odrazi
v znižanju
njene
frekvence proti rdečemu
spektru. Rezultati
Haltonovih astronomskih opazovanj
bodo imeli velik vpliv na razvoj človeka in njegove zavesti Ostali smo brez
teorije
velikega poka
in tako brez začetka, brez neke “božanske sile”,ki naj bi zaganjala naše vesolje.Vesolje pa je sistem,
ki se sámo obnavlja
in evolucija življenja
je
sestavni
del kozmične dinamike, poteka pa po celotnem vesolju. Evolucija na našem planetu je le majčken del tega
univerzalnega procesa, kjer se materija razvija v organsko materijo, ta v živo materijo in
ta naprej
v inteligentna bitja,
ki so sposobna mišljenja in zavedanja o mišljenju samem.
Z vidika
novega
pogleda
na
vesolje in človeka, ki ga
ponuja Haltonova odkritja
o nekem “stalnem vesolju, kot inteligentnem zavestnem sistemu
bi
morali
v izobraževalnem procesu razviti zavest
posameznika″. Večja ko
bo zavest
posameznika, večja bo zanj
odgovornost
do sebe in do narave, do
družbe. Samo “preskok zavesti
na
višji nivo” nas
lahko
popelje v v novo družbo, ki se bo oblikovala
na
kvaliteti
posameznika;
tako
v
njegovi
visoko
razviti zavesti-namreč prehod na višji nivo je kvaliteta vezana na čas, ki naj bi trajal približno 26.000 let. Nadalje naše vesolje
predstavlja le del, več
razsežnega
prostora, namreč dvorazsežne opne ali membrane v trirazsežnem prostoru, ki jo fiziki
imenujejo brana; kar
ustreza našemu vesolju.Znanstvenika Steinhart in Turok, sta bila leta1998 prisotna
na
obravnav znanstvenih tem na konferenci, kjer so
fiziki
predstavljali
svoje raziskave
na
področju teorije strun in po nekem hipotetičnem scenariju
po
katerem
naj
bi
v
takšnem velikem več dimenzionalnem prostoru teorije strun obstajali
dve » brani « in kar naj bi pomenilo, če brani med seboj
trćita. avtomatično so teoretiki takšne scenarije sicer premlevali, vendar nihče resno
pomislil, da
bi trk med
branami
lahko
ustrezal
kakemu
znanemu
fizičnemu procesu. Oba kozmologa sta takoj pomislila na veliko energijo, ki
bi
se
sprostila, na
začetku vesolja
v
eksploziji, ki
se ji
pravi veliki pok in kaj, če je posledica trka
dveh
bran. Ideja
je
bila
sprva
popolna
fantazija vendar sta se
fizika vestno lotila izračunov
in po nekaj mesecih
jima je uspelo dokazati, da trk dveh «bran« lahko ustvari
tud i vesolje, kot
je
naše, namreč
obe
brani
se
medsebojno
privlačita
in
ko v
nekem trenutku trčita, je to znotraj brane videti
kot veliki pok. Idejo o
trkih svetov o kateri stavita
Steinhardt in Turok zveni sicer bol
čudno, nenavadno kot
katera
koli
druga znanstveno fantastična zgodba, vendar je v sodobni fiziki, že kar navada,da
v navidez povsem
nerealistični
hipotezi, se le
ta z eksperimenti potrdi.
O najnovejših odkritjih v astronomiji, so poročali o nanovejšem odkritju, kjer so prikazali novo
kamero za
nočna
snemanja
vesolja in ko so snemali s
to kamero preko teleskopa
vesolje, so bili nemalo presenečeni, saj so na
posnetkih videli
nenehne bliske
v
vesolju
nekaj
nad 800.000
km. Iz posnetkov
se je dalo videti
akcijo
šviganja
strel, kot
na
našem planetu ob
neurjih, to pa lahko pomeni, da preko naravno ustvarjene energije, cepijo atome helija,vodika
in dušika
ter lahko povzročijo nastanek snovnih
ali nesnovnih in lateralnih
energij. Strele, ki
povzročajo
nastanek
dogajanj
v
svetu
mikroskopskih
razdalj med atomi natančno opisuje
kvantna
fizika, med
tem
ko v svetu
velikih razdalj
med
zvezdami
kraljuje
splošna
teorija relativnosti.
Živimo v razumnem inteligentnem in
zavestnem
sistemu, ki
je večno, brez
začetka
in brez konca. V
tej novi perspektivi je človek živo bitje, ki
ima
možnost, da se spozna in se zave resnične narave vesolja, ki pa je tudi njegova resnična narava zavesti
in
je absolutni
smisel,
je
brezčasna
ter
brezprostorna
in
nevidna zavest.
Zavest
pa ni le miselni
proces, zavest je opazovanje, odnosno
zaznavanje
miselnega
procesa. Ni pa jo
mogoče raziskovati
le na znanstveno klasičen način kot objekt, ker je
subjektivna. Človekov um
ustvarja misli, zavest
se jih zaveda. V zavesti naj bi v
glavnem prevlada ideja, da zavest ni lokalna, nima
mesta v
možganih;
je nek še neraziskan tip energije, ki prežema celotno vesolje. Zavest se v človeku udejanja kot njegova
“vest”, “estetski”
in
etični”
čut.
Znanost je v zadnjih stoletjih dodobra razvila človekov
um, zavest
pa
je ostala
nerazvita.
Porodila
se mi je
zamisel, da se vse kar se dogaja na našem planetu, dogaja tudi v
vesolju; seveda
po nekih
naravnih zakonitostihin v velikem časovnem razmaaku. Zamislimo si lahko
tezo o
več vesoljiih in v njih več galaksij ter planetarnih sestavov in vse v nenehnem gibanju.