Pošiljam vam prispevek k razpravi o prihodnosti skupne kmetijske politike EU, ki nima prihodnosti. Tekst sem poslal na kmetijsko ministrstvo. »Pustimo filozofiranje, češ saj ima vse prihodnost. Govorim o prihodnosti življenja. Kot, da ni jasno, da živa narava vedno hitreje izginja. Kje so vzroki? Mnogi so in vsi imajo izvor v lahkomiselnem, brezbrižnem, uživaškem, pa še kakšnem obnašanju prebivalcev našega planeta, ki sami sebe imenujejo ljudje. Dokazov je nešteto, tudi za dejstvo, da je največji vzrok za uničenje ravno kmetijstvo, bolje rečeno zavestno in načrtno povsem po nepotrebnem grobo poseganje v krhko naravno ravnovesje. Nepotrebne gradnje, promet, industrija, potrošništvo, je le nekaj značilnosti, ki se povezuje tudi z kmetijstvom, ki mora proizvajati vedno več in več ne glede na posledice. Za koga? Če bi presežki hrane bili namenjeni reševanju svetovne lakote, bi razumel. Čemu potem prav zaradi pomanjkanja hrane, pa tudi vode prav ta trenutek umira cela milijarda ljudi? Istočasno, ko se v razvitem svetu odmetava dragoceni živež? In čemu se potem gremo živinorejo, ko pa je vendar povsem nesporno, da se skozi proizvodnjo mesa uniči, oziroma porabi večino na poljih pridelane hrane. Da o vplivih te panoge, kot je uničevanje pitne vode, 50 odstotnem deležu v prispevku pri vseh toplogrednih izpustih plinov, ki jo proizvodnja hrane prav zaradi živinoreje povzroča okolju, ni vredno razpravljati? Pa pozidave, strojegradnja, trošenje energije, bolezni, pa še in še,vse po nepotrebnem. Kaj pa je še najbolj grozno, objestnost in s tem posledično zgrešene človeške krvave prehranske  razvade samo v Sloveniji terjajo več kot 10 milijonov živalskih življenj. Tudi na izživljanje in trpinčenje, ki ga nad nemočnim živalskim svetom vršijo podivjani ribiči in lovci ne pozabite.

   Sprejemljiva in dopustna je lahko zgolj življenju prijazna kmetijska politika. V predlogih Evropske komisije ni prav ničesar miroljubnega. To kar od slovenske politike pričakujem je, da bo poskrbela za prepoved lova, ribolova ter živinoreje, torej nasprotno vsemu kar se je do sedaj z ogromnimi, tako finančnimi, umskimi, ter ne nazadnje fizičnimi močmi gradilo. V tem trenutku je mogoče z miroljubnim kmetovanjem pridelati dovolj hrane za vso človeštvo. Seveda, če si tega želimo.«